Specializirano odstranjevanje infektivnih odpadkov | Lucija Lorger |
Odpadkov v zdravstvu je vedno več, ker gre za večjo uporabo materialov za enkratno uporabo. Industrija bi se morala opogumiti, da bi v svojih proizvodnih procesih proizvedla manj nevarnih odpadkov. Čeprav nevarni odpadki ne morejo biti popolnoma odstranjeni, je treba iskati različne tehnologije za njihovo uničenje ali recikliranje ter prostore dokončnega odlaganja nepredelanih ostankov. Vendar pa noben način ne zagotavlja popolne varnosti in vsaka obdelava za odstranjevanje nevarnih odpadkov vsebuje določeno stopnjo tveganja. O postopkih odstranjevanja in dezinfekcije nevarnih infektivnih odpadkov smo povprašali Romana Šumaka, direktorja podjetja Mollier, ki ima potrebna okoljevarstvena dovoljenja za posrednika, prevoznika, zbiralca in odstranjevalca nevarnih odpadkov.

Roman ŠumakMollier se že dalj časa specializirano ukvarja z odstranjevanjem infektivnih odpadkov. Kje ste pridobili potrebno strokovno znanje ter izkušnje na tem področju?
Začetek zbiranja in odstranjevanja infektivnih odpadkov iz humanega zdravstva in veterinarstva sega v leto 1994. Strokovna znanja in izkušnje smo na začetku pridobivali v tujini, saj je bila tehnologija, s katero smo začeli z odstranjevanjem infektivnih odpadkov, nova na področju Slovenije. Tuje strokovnjake smo povabili k nam, da smo se čim bolje seznanili s tehnologijo. Naše naprave so uvrščene na listo naprav za dezinfekcijo odpadkov s parnim postopkom, ki jo potrdi Inštitut Robert Koch v Berlinu.

Za katere vrste nevarnih odpadkov imate potrebna dovoljenja?
Imamo potrdilo za zbiranje več vrst nevarnih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov, ki je del Uredbe o ravnanju z odpadki: vodne pralne raztopine in matične lužnice; organska halogenirana in druga organska topila, pralne tekočine in matične lužnice; halogenirani in drugi ostanki iz destilacij in kemijskih reakcij; halogenirane in druge filtrne pogače ter izrabljeni absorbenti; mulji, ki vsebujejo nevarne snovi, iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka; trdni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi; mineralna neklorirana motorna olja, olja prestavnih mehanizmov in mazalna olja;odpadki, ki vsebujejo mineralno olje in druge nevarne snovi; odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju; kemikalije, ki so sestavljene iz nevarnih snovi ali jih vsebujejo; amalgamski odpadki iz zobozdravstva.
Imamo tudi potrdilo za posredništvo za skupine nevarnih odpadkov, kot so: odpadki iz proizvodnje, priprave, dobave in uporabe farmacevtskih proizvodov; odpadki iz proizvodnje, priprave, dobave in uporabe maščob, maziv, mil, pralnih sredstev, razkužil in kozmetike; odpadki iz elektrarn in drugih kurilnih naprav; embalaža (vključno z ločeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek) in druge. Usposobljeni smo torej za strokovno ravnanje z različnimi vrstami odpadkov.

Shema za odpadna zdravila zamuja

Ali to pomeni, da ste vključeni tudi v izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili?
Podjetje je imelo dovoljenje za zbiranje odpadnih zdravil, kar je vrsto let odgovorno in strokovno izvajalo za svoje pogodbene partnerje. Z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki je bila objavljena v Ur.l. št. 105/2008, so se določila nova pravila ravnanja ter pogoji za zbiranje in odstranjevanje odpadnih zdravil. Veletrgovci z zdravili naj bi do 31.12.2009 organizirali shemo ravnanja z odpadnimi zdravili. Kot zbiralci se moramo vključiti v eno od skupnih shem (načrtov) ravnanja z odpadnimi zdravili, če želimo nadaljevati z zbiranjem teh odpadkov. Žal se zadeve odvijajo z zakasnitvijo, tako da so trenutno še določene težave pri implementaciji v uredbi predpisanih zahtev. V vseh teh letih redno spremljamo novosti oziroma spremembe ter nove smernice na področju ravnanja z odpadki iz zdravstva v Evropi in tudi drugje.

Kakšni so možni postopki odstranjevanja nevarnih odpadkov in katere so največje težave pri njihovem zbiranju in odstranjevanju?
Nevarni odpadki zahtevajo zelo veliko strokovno usposobljenost povzročiteljev odpadkov, zbiralcev, prevoznikov in končnih odstranjevalcev nevarnih odpadkov. Poseben poudarek je na ločenem zbiranju, označevanju, pravilni oddaji in administrativni spremljavi odpadkov z evidenčnimi listi in poročanjem, kar nemalo povzročiteljem predstavlja dokaj velik problem, preden ga sprejmejo in osvojijo. Za nevarne odpadke v Sloveniji še vedno ni prav velikega izbora končnih odstranjevalcev ali predelovalcev, zato je potrebno tudi čezmejno pošiljanje nekaterih odpadkov. Agencija RS za okolje zelo natančno opredeljuje zahteve, sami pa imamo izkušnje s čezmejnim pošiljanjem amalgamskih odpadkov iz zobozdravstva.
Potrebno je vedeti, da so vsi ti omenjeni postopki za ravnanje z nevarnimi odpadki strokovno, administrativno, časovno in finančno zelo zahtevni.

Kako pa se rešujejo nepredelani ostanki nevarnih odpadkov?
Če so bili izkoriščeni že vsi možni drugi postopki predelave, odstranjevanja, ponovne izrabe, je s preostankom prav tako obvezno strokovno ravnati (npr. pri končnem odlaganju preostankov), če odpadki seveda izpolnjujejo pogoje za odlaganje na deponijah. Za nekatere odpadke je možno po predhodni predelavi končno odlaganje odpadkov v zapuščenih rudnikih soli (npr. v Nemčiji). Vsekakor pa so osnovne evropske usmeritve in zahteve, ki jih je pri ravnanju z nevarnimi odpadki potrebno upoštevati, zmanjševanje količin odpadkov na samem izvoru, prav tako je pomembno pravilno ločevanje ter snovna in energetska izraba odpadkov z okolju prijaznimi tehnologijami.

Naložba v skladišče za nevarne odpadke

Za obdelavo nevarnih odpadkov pred končnim odlaganjem se torej uporablja mnogo tehnoloških postopkov, izbira najustreznejšega postopka pa je gotovo odvisna tudi od tehnične in strojne opremljenosti. Kakšne tehnologije so potrebne za odstranjevanje in dezinfekcijo infektivnih odpadkov?
V celotnem sistemu ravnanja z odpadki upoštevamo sprejete usmeritve in okoljske cilje. Dezinfekcijo infektivnih odpadkov opravljamo po postopku parne dezinfekcije D9, in sicer z mobilno rezalno dezinfekcijsko napravo ZDA-M3, vozilom, ki omogoča mobilnost, napravo oziroma zaprtim kontejnerjem z integriranim sistemom tehtanja in vsipnim košem, posebnim mlinom za razrez odpadkov in mešanje ter transportnim trakom za dezinfekcijo pri temperaturi najmanj 105ºC, tlaku 5 barov (0,5 MPa) ter času izpostavljenosti 15-20 minut. Rezultat predelave so razrezani, razkuženi in prostorninsko za 80 % zreducirani odpadki.

Kaj nudite kupcu poleg osnovne storitve dezinfekcije infektivnih odpadkov? Na katerih trgih ste prisotni in na katere nove trge še vstopate?
Poleg dezinfekcije infektivnih odpadkov nudimo kupcem tudi certificirano embalažo (z ustrezno UN oznako) za enkratno uporabo različnih velikosti, vrečke za odpadke, prevoze nenevarnih in nevarnih odpadkov, zbiranje nekaterih drugih posebnih odpadkov in seveda strokovno svetovanje. V vseh teh letih redno spremljamo novosti oziroma spremembe ter nove smernice na področju ravnanja z odpadki iz zdravstva v Evropi in tudi drugje. Poleg Slovenije smo zelo aktivni v državah bivše Jugoslavije, še posebej na Hrvaškem, kjer imamo hčerinsko podjetje.

Imeli ste tudi idejo o novem skladišču nevarnih odpadkov v Celju. Kakšne so možnosti za njeno realizacijo?
Pravilno skladiščenje odpadkov, tako nenevarnih kot nevarnih, je izjemnega pomena pri naši dejavnosti. Čeprav se skladiščenju odpadkov izogibamo in poskušamo zbrane odpadke čim prej predati v predelavo oziroma končnemu odstranjevalcu (večinoma brez vmesnega skladiščenja), mora vsak pooblaščeni zbiralec imeti v lasti ali v najemu urejeno skladišče odpadkov z možnostjo začasnega skladiščenja do enega leta. Smo v postopku urejanja dokumentacije za izgradnjo novega skladišča v Celju, ki bo okoljsko zagotovo izpolnjeval vse zahteve za tovrstne objekte in bo olajšal ravnanje z odpadki na najvišji možni strokovni ravni.