Slovenija bo težko dosegla cilje, nujna sprememba zakonodaje – EOL 129/130

Če primerjate letošnje rezultate in trende pri ravnanju z OEEO v primeri z lanskimi, katere spremembe ali novosti lahko najbolj vplivajo na učinkovitost vaše sheme?

Rezultati zbiranja e-odpadkov so letos na ravni preteklega leta. Nadaljuje se trend zmanjševanja deleža odpadnih televizorjev in monitorjev s katodno cevjo. Raste delež ploščatih ekranov, hkrati pa se povečujejo količine prevzemanja odpadnih sijalk in odpadnih baterij. Na učinkovitost zbiranja nedvomno vplivajo splošna rast gospodarstva, potrošništvo, gospodinjstvom prijazna infrastruktura, urejenost prevzemanja in aktivno ozaveščanje o ločenem zbiranju e-odpadkov.

A zagotovo tudi vaša mreža zbiranja e-odpadkov, ki jo zelo širite, tudi več prevzemov odpadkov ste opravili. Vendar je skupna lanska zbrana količina odpadkov nekoliko nižja kot v letu 2016. Zakaj? Glede na količino e-opreme, ki je bila dana na trg, pa ste realizirali 48,5 % zbiranja, kar vas, kot ste poudarili v letnem poročilu, uvršča med najučinkovitejše sheme v EU. Kaj kaže primerjava s shemami v Evropi in s katerimi novostmi v procesu zbiranja ste poslovanje optimizirali?

Zavedamo se, da je za učinkovito prevzemanje odpadkov potrebno vzpostaviti dostopnost infrastrukture in urejeno redno logistiko prevzemanja. To pomeni, da so prevzemi pogostejši in s tem tudi manjša količina ob prevzemu. Doseganje večjih deležev prevzemanja zahteva večje napore, drobljenje logistike in posledično večje stroške. Z rezultatom deleža prevzemanja 48,5% glede na količino dano na trg smo v tem trenutku zadovoljni, načrti pa so seveda že usmerjeni proti 65 %, kar je sicer cilj za leto 2021. Ta ambiciozen cilj je precejšen izziv tudi za ostale države članice EU. V tem trenutku ga presegata le Norveška in Švedska, blizu so Danska, Belgija, Švica, Francija, Irska, Nizozemska. Slovenija je na ravni Španije, Češke, Portugalske, Italije. To so podatki združenja WEEE Forum, ki v EU združuje s strani proizvajalcev ustanovljene neprofitne skupne sheme za ravnanje z e-odpadki. Prav to združenje in njeni člani so eden od naših ključnih virov za prenos dobrih praks ne le zbiranja e-odpadkov, ampak tudi infrastrukture zbiranja ter ozaveščanja potrošnikov o možnostih in pravilnem ravnanju z e-odpadki.

Letošnja novost?

Naša novost v letu 2017 je nedvomno vzpostavitev prevzemanja e-odpadkov in odpadnih baterij v uličnih zbiralnikih, ki so postavljeni po Sloveniji. Ti niso le infrastruktura prevzemanja, ampak tudi izredno pomembno orodje ozaveščanja potrošnikov.

Omenili ste pot proti zahtevnemu cilju. Že večkrat ste opozorili, da bo Slovenija do leta 2021 težko dosegla predpisano stopnjo zbiranja OEEO. Zakaj? Kje je ali bo največ ovir? Je težava, da pri ravnanju s posebnimi tokovi odpadkov med deležniki ni dovolj sodelovanja ali v nekaterih podjetjih še ni prave odgovornosti do odpadkov kot virov ali pa je več rezerv pri gospodinjstvih?

Res je. Za leto 2021 je predpisano, da se zbere 65 % od količine, ki je dana na trg. Za Slovenijo je to precejšen in težko dosegljiv izziv. Po 12 letih izvajanja skupne sheme ravnanja z e-odpadki lahko dovolj kompetentno ugotavljamo, da je potrebno zakonodajo in nadzor nad njenim izvajanjem prilagoditi novim ciljem. Ne bo namreč dovolj pasivno izvajanje obveznosti, ampak bo potrebno razvijati nove pristope. Mislim na ozaveščanje in na infrastrukturo zbiranja. Zato je potrebno analizirati in ugotoviti, ali je v Sloveniji načelo podaljšane odgovornosti proizvajalcev resnično učinkovito vzpostavljeno ali pa je potrebno pripraviti zakonodajne spremembe, ki bodo proces naredile bolj transparenten, enakopraven in seveda bolj učinkovit. Sam sem mnenja, da so te spremembe nujne, na kar leta opozarja stroka tudi s področja drugih posebnih tokov odpadkov.

V sedanji mreži zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij po zbranih količinah vodijo zbirni centri. Kolikšne so še možnosti za rast v trgovinah, šolah in zbiralnicah in v katerih občinah, regijah ste dosegli najboljše rezultate, kje pa so še možnosti za večje količine? Katere ozaveščevalne akcije so se na terenu najbolj prijele, saj ste uvedli različne oblike obveščanja in ozaveščanja po celotni državi?

Po anketah, ki smo jih izvajali med potrošniki, ugotavljamo, da so dobro seznanjeni o nujnosti ločevanja odpadkov. Je pa za njih zelo pomembno, da je oddajanje ločenih frakcij enostavno. Posledično je prevzemanje e-odpadkov iz gospodinjstev poleg zbirnih centrov lokalne javne službe omogočeno tudi v trgovinah, zbiralnicah skupne sheme. Od leta 2017 tudi v ulične zbiralnike in od letos dalje tudi v mobilni zbiralnik. Poleg teh mrež zbiranja organiziramo zbiralne akcije na šolah, v lokalnih skupnostih, skupaj z nevladnimi organizacijami. Ugotavljamo, da je kombinacija različnih pristopov najučinkovitejša metoda, ker je tako gospodinjstvom tudi najbolj prijazna. E-odpadek namreč ni odpadna embalaža, ki v gospodinjstvih nastaja vsakodnevno, ampak nastane nekajkrat na leto, zato potrošniki težje vzpostavijo te okoljske navade. Še posebej za e-odpadke manjših dimenzij. Da bi bili pri spreminjanju navad učinkoviti, že vrsto let sistematično izvajamo ozaveščanje gospodinjstev, največkrat skupaj z informiranjem in zbiranjem. Najboljši so rezultati v skupnih akcijah s šolami in lokalnimi skupnostmi.

Ali so podobne izkušnje v tujini? V državah nekdanje Jugoslavije je zbiranje in ločevanje odpadkov še bolj na začetku, čeprav že nastajajo centri za ravnanje z odpadki. Pred leti je vaša hčerinska družba ZEOS eko-sistem začela poslovati v Bosni in Hercegovini. Rezultati, načrti, se boste razširili še na druge dele Balkana?

V Bosni in Hercegovini smo s svojim podjetjem ZEOS eko-sistem operativni šesto leto. Kljub temu, da smo se srečali z veliko preprekami v procesu zbiranja in obdelave e-odpadkov, tako zakonodajnimi kot operativnimi, smo cilje dosegli in presegli. Ekipa v Sarajevu deluje odlično. Rezultati so iz leta v leto boljši. Pri zakonodajalcu smo upravičili delovanje skupne sheme. Izkušnje, ki smo si jih pri tem pridobili, želimo uporabiti pri širitvi dejavnosti tudi v druge države, v tem trenutku predvsem v Republiki Srbiji.

Koncept krožnega gospodarstva in učinkovite rabe virov v Sloveniji postaja temelj nove razvojne paradigme. Vendar zmeda v sistemu zbiranja komunalne odpadne embalaže, razmeroma nizka stopnja reciklaže zaradi nečistoč, neurejenost trga za obdelavo in predelavo odpadkov, pomanjkanje zmogljivosti in podobno, opozarjajo, da so določeni okoljski cilji pri odpadkih ogroženi in da je premalo usklajenosti med akterji, država pa prepočasi reagira. Tudi ZEOS 30 % zbranih količin OEEO obdela v tujini. Kaj potrebuje Slovenija za več dobrih praks, ko gre za učinkovito rabo virov, kje je še preveč vrzeli?

Koncept krožnega gospodarstva na področju e-odpadkov je več kot le recikliranje. Servisiranje, ponovna uporaba, obnova, souporaba, najem storitev namesto nakupa predstavljajo precejšen potencial za učinkovito rabo virov. Hkrati je to potencial za trženje novih storitev in izdelkov. Vendar pa je o tem lažje govoriti kot narediti. Deležniki v procesu morajo imeti skupne interese. Zakonodaja mora biti dorečena in jasna, potrošniki morajo biti informirani in ozaveščeni itd. Vsekakor bodo sprejete spremembe Direktive o odpadkih prinesle bolj poglobljeno implementacijo načel krožnega gospodarstva in več operativne komunikacije med deležniki. Ker smo tudi sami del te zgodbe, konkretne aktivnosti izvajamo predvsem v komunikaciji do gospodinjstev. Prijavili smo predlog projekta ozaveščanja s področja krožnega gospodarstva na Fundacijo EU LIFE. Upamo, da bo EU komisija predlog projekta podprla in da bo izvedbo pripravljena sofinancirati.

Po nekaterih podatkih najhitreje rastejo med odpadki količine odpadne električne in elektronske opreme. Razmere so se zaostrile, ker je Kitajska prepovedala uvoz OEEO. Kaj to pomeni za Slovenijo in kako proizvajalci aparatov oz. izdelkov reagirajo na možnosti, ki jih ponuja krožno gospodarstvo, saj so nekatere komponente zelo dragocene? Ali bo krožno gospodarstvo vplivalo, da bo ta vrsta izdelkov iskala priložnosti v obnovi in ponovni uporabi? Kateri novi modeli ravnanja z OEEO se nakazujejo in kaj lahko stori slovenska industrija?

Količine e-odpadkov rastejo. Raste tudi prodaja e-izdelkov. Po podatkih UN Univerze iz leta 2016 znaša količina e-izdelkov v Sloveniji 170 kg/posameznika. Pomeni, da ima povprečna družina v gospodinjstvu preko 500 kg e-izdelkov ter naprav. Vsako leto na trg RS pride dodatnih 16/kg na prebivalca, zbere pa se le dobrih 6 kg/prebivalca. To pomeni, da se e-odpadki kopičijo in jih bo vedno več. Za ohranitev ravnovesja naravnih virov bo zato potrebno oziroma bomo prisiljeni učinkoviteje izvajati koncept krožnega gospodarstva.

Na kaj mislite?

Potrebne bodo dodatne investicije v nove tehnologije. Izobraziti bomo morali nove strokovnjake. Proizvajalci bodo morali biti nagrajeni za razvoj izdelkov, ki nastajajo v krožnem gospodarstvu … Slovenija je lahko v EU pilotni projekt za mnoge takšne modele, saj je deležnikov manj in bi komunikacija teh vsebin morala biti hitrejša in učinkovitejša.

Načrti in projekti v tem letu?

Delamo skladno s strategijo podjetja. Naša temeljna dejavnost je izpolnjevanje obveznosti ravnanja z e-odpadki po principih podaljšane odgovornosti proizvajalcev. Usmerjeni smo k cilju, da bo Slovenija zbrala 65 % od količin danih na trg, k obdelavi prevzetih količin skladno s standardi CENELEC ter k sistematičnemu informiranju in komuniciranju o nujnosti pravilnega ločevanja in ravnanja z e-odpadki. To izvajamo s projektom LIFE »Gospodarjenje z e-odpadki«. Sofinancirata ga EU ter MOP in se preveša v zadnjo tretjino izvajanja. Z njim dolgoročno spreminjamo navade potrošnikov, da bi učinkovito ločevali e-odpadke in odpadne baterije.