| Vetrna energija | | |
| Če ne bo dodatnih zapletov in bo podjetje Alpe Adria energija pomladi lahko nadaljevalo z gradnjo vetrnih naprav nad Dolenjo vasjo, bo Slovenija, sicer med zadnjimi v EU, le dobila prvo vetrno elektrarno. Tako se bo začel uresničevati tudi optimističen program izgradnje vetrnih elektrarn, kakor ga napoveduje slovenski energetski program. Kaj o vsem tem pravi Anton Korošec, direktor podjetja Alpe Adria energija? | |
Alpe Adria energija je podjetje, ki bo zgradilo prvo vetrno elektrarno v Sloveniji. Zakaj ste se odločili za gradnjo vetrnic nad Dolenjo vasjo v občini Divača in kdaj boste lahko nadaljevali gradnjo po tistem, ko so vam odvzeli gradbeno dovoljenje? Kje se je zataknilo?
Gradnjo bomo nadaljevali konec zime, verjetno marca, ker tehnologija ne dovoljuje posegov, ko je več kot pet stopinj pod ničlo. Ko bomo imeli postavljene žerjave in bomo lahko začeli graditi, bo vetrnica postavljena v štirinajstih dneh. Potem so na vrsti še tehnični pregled in drugi obvezni postopki, ki bodo začetek obratovanja prestavili še za dodatni mesec. Kakor veste, smo stolp na vzpetini na Griškem polju nad Dolenjo vasjo v občini Divača začeli graditi avgusta 2010, a smo morali gradnjo prekiniti, ker je ministrstvo za okolje in prostor po anonimnem pismu razveljavilo gradbeno dovoljenje. Do takrat namreč še nismo pridobili soglasja od vseh 61 članov agrarne skupnosti.
Kako obsežen je projekt, ki ste ga začeli, koliko vetrnic boste postavili, s kakšno močjo in za kakšen vložek gre?
Park vetrnih elektrarn Dolenja vas bo po spremembi občinskih planov občine Divača v državni prostorski načrt obsegal 20 vetrnih naprav. Steber 3 MW VE bo visok do 120 m, ni nunno, da bo armirobetonski, premer elise bo 101 m, kraki elise 50 m. Ena vetrna naprava bo imela moč 3.000 kW, investicija pa je vredna 3,7 milijonov evrov za eno napravo. Proizvodnja vetrne elektrarne glede na površino kroga, ki ga tvori elisa bo 950 kWh/m2. Skupna investicija je potem torej krat dvajset. Aprila bi v omrežje že poslali prvo električno energijo.
Za katero tehnologijo ste se odločili in ali ste se uspeli dogovoriti z družbo Elektro Primorska za sodelovanje? Kdaj se vam bo naložba izplačala?
Za vetrno napravo, ki je v gradnji, je dobavitelj Enercon, ki izdeluje naprave brez multiplikatorja/reduktorja. Verjetno bo tudi dobavitelj naslednjih 20 naprav. Elektro Primorska z nami ne sodeluje, ker se intenzivno ukvarja s svojim vetrnim parkom Volovja reber med Ilirsko Bistrico in Snežnikom.
Odkupna cena električne energije je 8,5 c/kWh. Investicija je možna z dolgoročnim kreditom nad 12 let. Investitor naj bi z lastno udeležbo pokrival 20 odstotkov, 80 odstotkov pa banka z dolgoročnim kreditom.
Kje v Sloveniji še vidite možnosti za gradnjo vetrnih elektrarn in zakaj po vaše prihaja do zapletov, saj gre za energijo, ki je prijazna okolju?
Mislim, da so zapleti prehodnega značaja. Pred kratkim je bil na televiziji prispevek, v katerem je nastopil mlad graditelj iz Postojne, ki je povedal prispodobo s krompirjem. Ko je Marija Terezija pred 250 leti kmete »silila« k sajenju krompirja, so se ji krčevito upirali. Danes si prehrane brez krompirja skoraj zamisliti ne moremo! DOPPS zatrjuje, da ne ščiti jate ptičev, temveč vrste ptičev, ki so ogrožene pred izumrtjem, zato tudi nasprotuje Elektro Primorski na Volovji rebri. Z DOPPS je treba najti kompromisno rešitev! Med ljudmi je nekaj nasprotnikov vetrnih naprav, ki potem najdejo sto različnih razlogov (ropot, elektromagnetno valovanje, ptiči, senca, nevarnost onesnaženja z razlitjem olja, zračni promet …). Nekatere moti »panoramska onesnaženost«. Za druge, za optimiste, pa so vrteče elise atraktivnost!
Kaj bi morala Slovenija storiti v okoljski politiki, da bi lahko vetrna energija pridobila večji delež v energetski bilanci države?
Na vladnem nivoju bi morali formirati samostojni organ, ki bi bil zadolžen za koordinacijo med ministrstvi za pospeševanje postopkov. Trenutno so to ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za gospodarstvo, direkcija za energijo, ministrstvo za kmetijstvo in prav tako tudi ministrstvo za finance. Ta organ bi moral tudi odpreti blokade za gradnjo mini vetrnih naprav. V Sloveniji je več tisoč hribovskih kmetij na višini 600–1.000 m, kjer bi lahko zgradili vetrnice od 20 do 50 KW, vendar se to po obstoječi zakonodaji ne da. Na tujem so take vetrne naprave zelo v modi. Stebri so normirani na višinah 18 in 24 m s premerom elise 12 m (50 kW). V Sloveniji so prepišna področja pretežno na Primorskem, od Volovje rebri na jugu do Banjske planote na severu pri ČE Avče. Tudi Pohorje je za vetrne naprave ugodno!
