| Plastični izdelki za enkratno uporabo | | |
| »Izdatno bomo povečali sredstva za izdelke, ki so v razvojni fazi oziroma blizu tega, da se jih da na trg«, je napovedal Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, ko je komentiral odločitev Evropskega parlamenta, ki je podprl nova pravila za zmanjševanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bi se naj tako poslovilo več plastičnih izdelkov, a tudi izgubljeno in opuščeno ribolovno orodje. Gre za izdelke, ki predstavljajo 70 % vseh morskih odpadkov. Simon Zajc je ob vladni podpori direktivi še povedal, da bo Slovenija ambiciozna pri nadaljnjem oblikovanju ukrepov, saj se zaveda, da pomeni za zmanjševanje uporabe plastičnih izdelkov prispevek k iskanju inovativnih rešitev za nove poslovne modele ter alternativne proizvode za enkratno in večkratno uporabo. | |
Direktiva, ki naj bi jo sprejela EU, bi zavarovala morsko okolje in zmanjšala stroške okoljske škode, ki nastane v Evropi zaradi onesnaževanja s plastiko. Do leta 2030 naj bi škoda znašala 22 milijard evrov. Na svetu se proda vsako minuto več kot milijon plastenk. Nekatere napovedi grozijo, da bo do leta 2050 v morjih več plastike kot rib. Mikroplastika prodira v hrano in ubija živali, našli so jo v človeku.
Do leta 2021 nameravajo prepovedati pribor za enkratno uporabo, vatirane palčke, slamice in palčke za mešanje, prav tako izdelke iz oxo plastike, kot so vrečke in embalaža, ter posodo za hitro hrano iz ekspandiranega polistirena. Nacionalni načrti želijo spodbuditi uporabo izdelkov za večkratno uporabo, poleg tega bo treba zmanjšati potrošnjo drugih plastičnih izdelkov, kjer ni alternative. Do leta 2025 naj bi zmanjšanje znašalo vsaj 25 %. Pri tem so navedli škatle za hamburgerje za enkratno porabo, škatle za sendviče ter posode za sadje, zelenjavo, sladice in sladoled. Plastenke naj bi zbirali ločeno in jih do leta 2025 reciklirali 90 %.
Med izdelki, ki jih uredba ne bi smela izvzeti, so cigaretni ogorki. Ogorki, ki so odvrženi na cestišče, potrebujejo za razgradnjo do 12 let. En cigaretni ogorek pa lahko onesnaži od 500 do 1000 litrov vode. Količino cigaretnih filtrov kot odpadkov bo potrebno zmanjšati do leta 2025 za 50 %, do leta 2030 pa 80 %. Sprejeli bodo tudi cilj, da se do leta 2025 reciklira najmanj 15 % ribiške opreme. Nova zgodba o cigaretnih filtrih se lahko začne že zdaj, saj so na trgu še filtri za tobačne izdelke iz lana, bombaža in konoplje, kozarci so izdelani iz koruzne plastike, plastične krožnike pa na trgu že zdaj nadomeščajo krožniki iz bambusa, lesa, kartona in sladkornega trsa.
Strategija EU, ki želi omejiti plastiko za enkratno uporabo in prepovedati mikroplastiko s predlogom Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje ne zrinja s trga le slamic (ena slamica se razkraja 500 let), lončkov za kavo, jedilni pribor, balonov in drugih plastičnih izdelkov. Na udaru so tudi izdelki iz biorazgradljive plastike. Dejansko gre za dolgoročno vojno napoved uporabi plastike, ki se je zdaj okrog 70 % v Evropi znajde na odlagališčih in v sežigalnicah. A več podatkov kaže, da uporaba plastike kot embalažnega materiala še naprej raste. Tudi v Sloveniji je več podjetij, ki so specializirani prav za proizvodnjo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Predlog uredbe, kakršna že bo v končni obliki, je že danes razvojni izziv za gospodarstva in državo, zlasti za nosilce partnerstva za zeleno gospodarstvo – kako do novih materialov in s katerimi spodbudami v krožno gospodarstvo.
