| Izobraževanje o okolju | | |
| Študijski program s področja okolja ima na Slovenskem najdaljšo tradicijo v Novi Gorici, pod okriljem Univerze v Novi Gorici. Delovanje fakultete je tesno povezano z Laboratorijem za raziskave v okolju in Laboratorijem za raziskave materialov, ki zagotavljata večino kadrov za izvajanje študijskega programa, kot tudi raziskovalne podlage in materialne pogoje za praktično usposabljanje študentov. Fakulteto vodi dekanja prof. dr. Urška Lavrenčič Štangar. | |
Ime vaše fakultete je Fakulteta za znanosti o okolju. Kako razumete korelacijo med okoljem in trajnostnim razvojem?
Trajnostni razvoj je zelo moderna besedna zveza in se večkrat uporablja samo iz tega razloga. Razvoj, ki temelji na izrabi obnovljivih virov energije, ponovni uporabi odpadnih materialov in ozaveščanju slehernega izmed nas v smeri bolj odgovornega ravnanja z dobrinami je seveda pomemben za varovanje okolja, v katerem živimo in od katerega smo zelo odvisni.
Na podlagi katerih analiz ste pripravili študijski program na dodiplomski in podiplomski stopnji? Kako ste infrastrukturno opremljeni?
Pripravili smo prvi univerzitetni študijski program s področja okolja v Sloveniji, najprej na podiplomski, leta 1995, in nato na dodiplomski stopnji. Okolje je področje, ki zahteva izrazito multidisciplinaren pristop in temu primerno izobražene strokovnjake tako na področju raziskav, varstva kot tudi upravljanja okolja. Zaradi vse bolj aktualne tematike in potrebe po strokovnjakih, ki razumejo kompleksnost okolja in zato znajo pristopiti k okoljskim problemom, se je tovrsten študij uveljavil v svetu na obeh stopnjah in je bilo le še vprašanje časa postavitve študijskega programa okolje tudi v Sloveniji. Trdim, da na Univerzi v Novi Gorici še vedno izvajamo v slovenskem prostoru edini celovit univerzitetni študijski program za področje varstva okolja. Zaradi dolgoletnih izkušenj in močne povezave pedagoškega dela z raziskovalnim (predvsem z Laboratorijem za raziskave v okolju na naši univerzi) smo zelo dobro opremljeni z instrumenti za različne meritve v okolju. Imamo tudi odlične prostorske pogoje za izvajanje študijskega programa, saj smo v ta namen pred leti prenovili stavbo v stari Gorici, ki ima poleg predavalnic tudi samo za študente dobro opremljen kemijski laboratorij in biološki laboratorij z geološko zbirko.
Kako sodelujete z gospodarstvom in kako z drugimi subjekti, kot so občine, druge raziskovalne institucije ipd.?
Preko Laboratorija za raziskave v okolju, v katerem sem tudi sama zaposlena, in drugih raziskovalnih enot na univerzi ter izven nje, kjer so zaposleni profesorji naše fakultete, potekajo pogodbena dela z gospodarstvom in raziskovalni projekti z drugimi subjekti. V takšna konkretna dela za potrebe različnih naročnikov so vpeti tudi študenti v okviru t.im. skupinskih projektov na 1. stopnji in samostojnih projektov na 2. stopnji ter v okviru diplomskih in magistrskih nalog. Naj omenim dva primera študentskih skupinskih projektov, ki sta v teku – projekt z naslovom “Nanomateriali kot antropogeni polutanti” je vpet v tekoči evropski projekt “Nanoforce”, projekt z naslovom “Antibiotiki in gojenje rib v Sloveniji in Italiji” pa je vpet v čezmejni slovensko-italijanski projekt “Innovaqua”.
Katerim raziskovalnim področjem dajete prioriteto? Katere empirične raziskave bi izpostavili?
Prioriteto raziskovalnim področjem narekujejo evropske razvojne smernice. Raziskave sodelavcev Fakultete za znanosti o okolju zadevajo področja, kot so energija in okolje, novi materiali in okolje, razvoj visoko občutljivih analitskih metod za raziskave vsebnosti, pretvorb in transporta onesnažil v okolju, ekotoksikološke raziskave, raziskave s področja upravljanja z okoljem in naravnimi viri… Konkretno, moje raziskovalno področje zadeva pripravo in uporabo nanomaterialov kot fotokatalizatorjev v procesih čiščenja vode in zraka s t.im. naprednimi oksidacijskimi metodami.
Kako ste vpeti v mednarodno razvojno-raziskovalno okolje?
V mednarodno razvojno-raziskovalno okolje smo močno vpeti, kar sem že omenila. Pri nas sta vsak profesor in asistent prvenstveno raziskovalca, saj le tako lahko podajata naprej aktualno znanje. Smo raziskovalno orientirana univerza (raziskave predstavljajo približno 70 % prihodkov) in smo temu primerno zelo vpeti v razne mednarodne in domače raziskovalne projekte.
Kakšen je interes za študij? Kako ocenjujete zaposlitvene možnosti vaših diplomantov?
Dejstvo je, da se interes za študij v zadnjih letih zmanjšuje iz več razlogov: nismo več edini izvajalci visokošolskega študija s področja okolja, torej je ponudba večja in hkrati se generacije brucev zmanjšujejo. Naravoslovni študiji veljajo za težje študije in tudi zato se mladi manj odločajo za študij okolja, čeprav so zaposlitvene možnosti zelo dobre. Letošnji podatek je, da je zaposljivost naših diplomantov 89 % šest mesecev po diplomi. To visoko stopnjo zaposljivosti želimo ohraniti in še izboljšati. Profil poklica diplomiranega okoljskega tehnologa je namreč zelo ustrezen tako za potrebe gospodarstva po okolju prijazni proizvodnji kot tudi za potrebe storitvenih delodajalcev, uprave in tudi raziskovalne dejavnosti za nadaljnji razvoj tega vse bolj pomembnega področja.
