Zelene inovacije in projekti
Konec oktobra je potekel rok za vložitev prijav za razpis Sklada za inovacije za velike nizkoogljične projekte. Zanje je razpis namenjal milijardo evrov. Tudi iz Slovenije je bilo nekaj prijav. Nekatere projekte predstavljamo v Podnebnem dosjeju. Z razpisom, sredstva so iz prodaje emisijskih kuponov, želi EU spodbujati razvoj projektov, s katerimi Evropa sledi ciljem na poti do podnebne nevtralnosti 2050. Do leta 2030 naj bi iz sklada razdelili okrog 10 milijard, večino za velike projekte, nekaj za manjše. Pred dnevi, 1. decembra, pa je bil objavljen nov razpis za manjše inovacijske nizkoogljične projekte v vrednosti med 2,5 in 7,5 milijona evrov. Rok za prijavo je 10. marec.
Kategorije sektorjev nizkoogljičnih tehnologij, za katera bo mogoče kandidirati z manjšimi inovacijskimi projekti, so v splošnem iste kot v prvem razpisu za velike projekte: energetsko intenzivne industrije (pri čemer so posebej omenjeni nadomestni proizvodi), energija iz obnovljivih virov, shranjevanje energije, zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida ter zajemanje in uporaba ogljika. Izbira projektov za podporo Sklada za inovacije bo temeljila na merilih, ki jih poznamo že iz prvega razpisa, s poenostavitvami glede na razpis za velike projekte (na primer poenostavljena metodologija in izračuni, manjše zahteve glede dokumentacije):
• uspešnost v smislu potenciala za preprečevanje emisij toplogrednih plinov (TGP), kjer je primerno, v primerjavi z referenčnimi vrednostmi iz člena 10a(2) Direktive 2003/87/ES;
• stopnja inovativnosti projektov v primerjavi s stanjem tehnike;
• stopnja pripravljenosti (zrelosti) projekta;
• tehnični in tržni potencial za obsežno uporabo ali ponovno izvajanje ali za poznejša zmanjšanja stroškov;
• učinkovitost projekta.
Poenostavitve pri zahtevah razpisa so dobrodošle, saj se je pri razpisu za večje projekte pokazalo, da se nekateri potencialni prijavitelji na koncu niso odločili za prijavo prav zaradi zapletenih razpisnih pogojev.
Za izbiro projektov, ki dosežejo enako število točk po teh petih merilih, se bo uporabilo dodatno merilo – geografska uravnoteženost. Ker bo razpis potekal samo v eni fazi, mora oddana prijava ustrezno upoštevati vsa merila. Stopnja inovativnosti in stopnja pripravljenosti projekta z vidika vstopa na trg imata večjo težo kot pri velikih projektih (točke se štejejo dvojno). V tem smislu je bila pri napovedi razpisa omenjena tudi možnost, da se v projekt vključi pionirske kupce oziroma stranke. Zelo pomemben kriterij je seveda tudi potencial za preprečevanje emisij TGP.
Prijavitelji so lahko posamezne organizacije (zasebne, javne ali mednarodne) ali konzorciji. Projekti naj bi se zaključili prej kot veliki projekti.
Ustrezni stroški manjšega projekta so stroški skupnih kapitalskih izdatkov takega projekta. Podporo je možno pridobiti do višine 60 % vseh teh stroškov, kar je bolj ugodno kot pri velikih projektih, pri katerih je možno pridobiti do 60 % samo od dodatnih kapitalskih in operativnih stroškov, ki so posledica inovacij. Torej bo najvišja možna višina podpore pri manjših projektih znašala 4,5 milijona evrov.
Do 40 % skupnega zneska podpore sklada za inovacije, vključno s pomočjo pri razvoju projektov, se lahko izplača ob zaprtju finančne konstrukcije, izplačilo ostalih 60 % pa je vezano na doseganje mejnikov oziroma preverjeno preprečevanje emisij TGP. Celotna višina podpore se bo lahko izplačala le v primeru, če bo projekt dosegel najmanj 75 % obljubljenega zmanjšanja emisij.
Informacije o rezultatih izbora so predvidene avgusta 2021, končna podelitev podpor pa v zadnjem četrtletju 2021.
Vse informacije in novice o Skladu za inovacije se objavljajo na spletni strani sklada (https://ec.europa.eu/clima/policies/innovation-fund_en). Izvajanje razpisov je komisija prenesla na evropsko agencijo INEA, ki tudi objavlja koristne informacije (https://ec.europa.eu/inea/en/innovation-fund). V prvem četrtletju 2021 je na temo razpisa predvidenih več webinarjev, prvi pa že v decembru. Spodbuja se tudi povezovanje z drugimi instrumenti EU (npr. iz programov Obzorje in LIFE). Evropska inovacijska banka (EIB) prav tako napoveduje, da bo do leta 2030 namenila tisoč milijard za podnebno-okoljske naložbe.
Izvajalska agencija za inovacije in omrežja INEA je tudi ob tem razpisu povabila tehnične, finančne in pravne strokovnjake, da se jim pridružijo kot ocenjevalci projektov.
