Sistem ravnanja z odpadki kaotičen, nujna jasna pravila – EOL 113

Danes je reciklaža ena glavnih okoljskih tem. A avtorji Dinosovega slogana Dajemo Industriji Nazaj Odpadne Surovine si pred desetletji najbrž niso predstavljali, da so s tem začeli uveljavljati koncept krožnega gospodarstva. Zdaj ne gre več le za zbiranje odpadkov in surovin, zdaj je izziv predelava, ponovna uporaba, reciklaža. Kako ste se opremili za predelavo, koliko ste vložili v centre in kako so uspešni?

Dinos se je že v 60. letih prejšnjega stoletja iz zbiralca in odkupovalca odpadnih surovin preoblikoval v predelovalca sekundarnih surovin za nadaljnjo snovno predelavo v industriji. V svoji 70-letni zgodovini je bil vedno pionir inovativnih pristopov zbiranja in predelave odpadnih surovin. Temu načelu sledimo tudi v dobi digitalizacije. Prelomnica je bilo leto 2010, ko smo v Naklem odprli največji predelovalni center za odpadno pločevino v Sloveniji. Pred kratkim smo uvedli novo tehnologijo, ki je plod lastnega razvoja v skupini Scholz. Z njeno pomočjo smo začeli spremljati učinkovitost proizvodnje na vseh predelovalnih napravah, za začetek pa na škarjah za razrez jeklenega odpada.

Na vseh sortirnih linijah centralno že spremljamo predelavo nekovinskih materialov. Uporabljamo tehnologijo mobilnega prenosa podatkov, s pomočjo katere smo v logistiki že izboljšali izkoriščenost voznega parka, prihranili gorivo in posledično zmanjšali obremenjevanje okolja z emisijami ogljikovega dioksida.

Kaj še ponujate podjetjem?

Pravnim osebam in posameznikom smo ponudili novo storitev, strokovno in nadzorovano uničenje poslovne in zaupne dokumentacije. Potreba po strokovno nadzorovanem uničevanju poslovne in zaupne dokumentacije je na trgu vse večja. V Centru za predelavo Ljubljana pa posodabljamo sortirno linijo za papir. Tako bomo povečali obseg in kakovost sortiranja odpadnega papirja. V zadnjih letih je bil Dinos v intenzivni fazi razdolževanja, zato smo izpeljali le najnujnejše investicije v predelovalnih centrih. Podjetje kmalu ne bo več zadolženo, kar nam omogoča nov investicijski zagon, ki bo prednostno usmerjen v posodobitev opreme, predvsem voznega parka. Stari kamioni skoraj ne ustrezajo več okoljskim standardom, ki jih naše podjetje dosledno upošteva. V kratkem pričakujemo dobavo petih novih kamionov. V drugi investicijski fazi pa bodo naše naložbe usmerjene v digitalizacijo proizvodnih procesov in uvajanje novih poslovnih rešitev.

Reciklaža je za podjetje izziv tudi zato, ker je na trgu čedalje večja bitka za odpadke. Količine se zmanjšujejo, po ločenih frakcijah je veliko povpraševanje, sivega trga je precej. Kje so največje vrzeli pri ravnanju z odpadki v Sloveniji in katere surovine so na trgu najbolj iskane? Kakšne težave povzročajo materiali, ki se jih ne da reciklirati ali pa to sploh ni mogoče?

Po letu 2008 so se razmere na trgu surovin močno spremenile. Globalno so se vloge premešale in na površje prihajajo novi igralci in nova pravila igre. Res je, da so dolgoročno viri omejeni, a v tem trenutku jih je še dovolj. Gre bolj za to, da je v svetu preveč kapacitet. Razvoj tehnologije je namreč omogočil visoko produktivnost podjetij v naši dejavnosti, zato se danes bije boj za preživetje. V Sloveniji ni nič drugače. V luči hipoteze, da so viri omejeni in da je v poslu z odpadki denar, so podjetja v tem sektorju vlagala v infrastrukturo in opremo, sedaj pa imamo kapacitet preveč. Zagotovo nam v Sloveniji manjka sežigalnica za energetsko izrabo določenih vrst odpadkov,katerih reciklaža ni smiselna. Odločitev, da je ne bomo gradili, bomo Slovenci še drago plačali. Odlaganje smo prepovedali ali močno omejili, lastnih tehnoloških rešitev pa nimamo.

Po drugi strani je na področju odpadnih materialov premalo realnih raziskav in razvoja, ker se za to področje namenja premalo sredstev in energije. Zato so še vedno najbolj iskane surovine, ki jih je enostavno reciklirati. Na tem področju je tudi največja konkurenca. Pomembno, a premalokrat uresničeno dejstvo pa je, da se mora že v fazi razvoja izdelka čas in prostor nameniti razmisleku o možnosti predelave oziroma reciklaže po izteku življenjske dobe tega izdelka.

V Sloveniji nastaja največ odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, komunalnih odpadkov je manj. Kateri odpadki so za vas tržno najbolj zanimivi in kako ste uspeli pri poslovnih povezavah s shemami in podjetji?

Dinos tudi v prihodnje ostaja vodilno podjetje za zbiranje in predelavo nenevarnih odpadnih surovin, ki jih je z ustreznim ločevanjem mogoče pripraviti za nadaljnjo industrijsko predelavo in ponovno uporabo kot sekundarni vir surovine. Gradimo na programih odpadnih kovin, barvnih kovin in nekovin. Seveda pa skupaj s specializiranimi partnerskimi podjetji poslovnim partnerjem nudimo celovito storitev ravnanja z vsemi odpadnim materiali, ki nastajajo na njihovih dvoriščih. Podjetje lahko tako na enem mestu in z enim skrbnikom uredi vse, kar zadeva njegove odpadke. Partnersko smo povezani z izvajalci vseh specializiranih shem. Pod našim okriljem pa deluje embalažna shema Unirec.

Problem so cene nekaterih surovin.

Predvsem na trgu kovinskih materialov so odkupne cene še vedno izjemno nizke. V segmentu papirja je vse več odpadne papirnate in kartonske embalaže, vse manj pa odpadnega časopisnega in revijalnega papirja. Kakovost papirja se v tehničnem smislu manjša, saj se z reciklažo celulozna vlakna krajšajo. V prihodnje bo naš velik izziv poiskati možnosti predelave za vse vrste odpadkov. Komunalna podjetja so že pričela oglaševati koncept družbe brez odpadkov, ki pa ni zastonj. Ker izhajamo iz gospodarstva, vemo, da vsaka reciklaža ni ekonomsko upravičena. V že tako trivialnem sektorju, kot je črna metalurgija, se v tem trenutku soočamo z nekonkurenčnostjo predelovalcev, ki so opremljeni z elektro-obločnimi pečmi za reciklažo jeklenega odpadka ter s proizvajalci s Kitajske, ki jeklo pridobivajo iz poceni železove rude. Na Kitajskem je na žalost varovanje okolja še vedno drugotnega pomena, seveda pa močno vplivajo na konkurenčnost.

Kako ocenjujete sistem ravnanja z odpadki v Sloveniji, ki naj bi bil z novimi dokumenti MOP-a postavljen na drugačne temelje? Kaj bi bilo potrebno spremeniti v strategiji ravnanja z odpadki v državi?

Trenutni sistem ravnanja z odpadki je precej kaotičen, na meji nemogočega. Vsak deležnik se znajde po svoje. Sistem ravnanja z odpadki bi morali temeljito prenoviti ter jasno doreči, kaj sodi v obvezno izvajanje javnih služb in kaj ne. Država bi morala dobro razmisliti, za katere vrste odpadkov predpisati obvezno izvajanje javnih služb. Postaviti bi morali jasna in enostavna pravila, ki bi veljala za vse enako, hkrati pa bi bila pravična za vse deležnike. A to bo izjemno težko in odgovorno delo. Veliko pozornosti bi morali nameniti ukrepom, ki bi jih morali uvesti, da bo država dosegla zahtevane okoljske cilje.

Veliko kritik je deležna administrativna logika države.

Da. Upravne postopke bi morali poenostaviti. Srečujemo se z vrsto administrativnih ovir. Pred kratkim nam je bilo predstavljeno, da se v postopek pridobivanja dovoljenj za predelavo določenih vrst odpadkov tiho vpeljujeta dve fazi. V prvi fazi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo – predhodni postopki, t.i. R12 postopek. Ko podjetje nekaj časa izvaja predelavo in za svoje produkte predelave uspe pridobiti ustrezne certifikate, pa lahko v drugi fazi spremeni svojo dejavnost v končno reciklažo. To pa pomeni tudi spremembo okoljevarstvenih dovoljenj. To je res nesmiselno. Nedavno smo imeli na obisku presojevalce z Madžarske. Začudeni so bili, da se na primer sortiranje odpadnih kovin v Sloveniji ne šteje za postopek R4. Pri njih je urejeno drugače. Ko predelovalec pridobi še verifikacijsko listino po Uredbi Sveta (EU) 333/2011, lahko te produkte prodaja kot »end of waste«, ločeno vodi evidence in tudi tako poroča. Res bi bilo smiselno razmisliti o poenostavitvah.

Posebno kritiko že nekaj let doživlja sistem ravnanja z izrabljenimi vozili, saj se letno v Sloveniji razgradi okrog 6000 vozil, kar je močno pod pričakovanji. Sistem ne daje rezultatov, napovedana pa je rešitev, ki naj bi bila v medresorskem usklajevanju. Če voznik ne bo imel potrdila o razgradnji, bo moral plačati letno nadomestilo. Kako ta neurejenost vpliva na poslovanje vašega centra v Naklem?

Na to temo je bilo v zadnjih letih organiziranih več okroglih miz. Zbiralci, shema in predelovalci smo enotni, na kakšen način je mogoče problem rešiti. Predstavili smo svoje predloge, vendar ni posluha za rešitev problema. Najbrž bo drugače, ko bomo dobili milijonsko kazen od Evropske komisije. Kar pa se tiče predelovalnega centra v Naklem, ta nered zagotovo ne vpliva dobro na poslovanje. Žalostno pa je, da večino izrabljenih motornih vozil uvozimo z avtomobilskih odpadov v sosednji Italiji.

Nedavno ste se odločili za združitev Dinosa in sheme UNIREC, kar Dinos postavlja v sistemu ravnanja z odpadno embalažo v poseben položaj. Kako je trg sprejel to spremembo?

Z združitvijo lahko poslovni partnerji oziroma zavezanci celotno področje ravnanja z odpadki, ki nastajajo na njihovih dvoriščih, urejajo na enem mestu – z družbo Dinos. Vendar pa je v okviru Dinosa blagovna znamka Unirec še vedno aktivna kot specializirana družba za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Strokovnost, učinkovitost, predvsem pa celovita storitev ravnanja z odpadki so pomembne Dinosove tržne prednosti, ki jih je trg odlično sprejel. Ker imamo po vsej Sloveniji kar 19 prevzemnih mest, lahko zagotavljamo krajše transportne poti in hitro reakcijo na potrebe poslovnih partnerjev. Tako optimiziramo procese in obvladujemo njihove stroške ravnanja z odpadki. Le kdo ni zadovoljen, če lahko celotno skrb za svoje odpadne surovine zaupa enemu samemu skrbniku ter pri tem prihrani čas in denar? Hkrati ima jamstvo, da so storitve opravljene strokovno in v skladu z veljavnimi predpisi.

Pred dnevi je MOP sporočil, da bo Vlada letos določila deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe, a da bo to storila po preverjanju podatkov zavezancev o izpolnjevanju ravnanja z odpadno embalažo. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri 168-tih zavezancih. Katere spremembe v ravnanju z odpadno embalažo so nujne?

Nujnih sprememb je kar nekaj. Predvsem pa bi bilo dobro, da bi bila pravila določena enakopravno za vse deležnike. Zdaj žal ni tako. Prav tako bi moral biti predpis bolj določen. Nikakor pa nismo naklonjeni namigom, da naj bi to področje obvladovala samo ena družba. Menimo, da je konkurenca zdrava, predvsem pa, da naj ima gospodarstvo možnost izbire.

Kaj prinaša Dinosu zahteva nove Uredbe o električni in elektronski opremi, ki napoveduje standarde pri ravnanju z OEEO?

Predvsem nam novosti spet prinašajo stroške, saj bo treba izpeljati postopke verifikacije za tiste lokacije, kjer bomo izvajali predelavo. To ni preprosto. Res postajajo stvari precej zapletene. Nismo proti temu, da se vpeljujejo novi standardi, nova pravila. A vedno znova izpeljati verifikacijske postopke, pri čemer verifikacijski organi sploh niso iz domačih logov, predstavlja za podjetje precejšen strošek. Včasih se postavi vprašanje, ali bo to komercialno zdržalo. Še bolj pa nas žalosti dejstvo, da na trgu nato bistveno več odpadkov dobijo družbe, ki se ne certificirajo, saj je njihova storitev cenejša.

Kakšni so poslovni in razvojni načrti Dinosa v konceptu krožnega gospodarstva? Naložbe?

Naš cilj je vedno bil in bo, da zberemo čim več odpadnih materialov in jih pripravimo za nadaljnjo industrijsko predelavo, v kateri nastajajo novi izdelki. Zavedamo se, da imamo kot eno največjih podjetij v Sloveniji tudi pomembno vlogo pri ozaveščanju poslovnih partnerjev in gospodinjstev, da odpadno ni neuporabno, ampak je lahko koristen vir surovin. Prizadevamo si spodbujati družbeno odgovornost, da vsak v krogotoku ravnanja z odpadki prispeva svoj delež. Podjetja s tem, da razmislijo, ali in kako je mogoče predelati njihove odpadne materiale, gospodinjstva pa z doslednim ločevanjem odpadkov. Naše dolgoletne izkušnje in vsa dosedanja vlaganja v tehnologijo so odlično izhodišče, na katerem gradimo projekte krožnega gospodarstva oziroma zapiranja snovnih tokov sekundarnih surovin. V sklopu koncepta družbe brez odpadkov bomo vzpostavljali partnerstva s povzročitelji odpadkov predvsem pri soinvestiranju v nove tehnologije.

V prihodnjih letih želimo nadaljevati z uspešnimi razvojnimi projekti, kot so Plastenka za plastenko, t.j. snovni krog odpadnih plastenk PET, KEMS za naš higienski papir, gre za snovni krog odpadne kartonske embalaže mleka in sokov, ter Star papir zbiram, prijatelja podpiram. To je snovni krog odpadnega papirja in kartona. Skupaj s partnerji načrtujemo podobne projekte tudi za druge materiale.

Kaj se dogaja na trgu s cenami surovin v tem letu?

Trg kovinskih materialov je negotov in nestabilen, cene pa ostajajo na zelo nizki ravni. Cene odpadnega jekla so v primerjavi z lanskim letom nižje, so pa cene jeklenega odpada drastično padle že lani. V prvi polovici letošnjega leta so se počasi poviševale, v drugi polovici leta pa ponovno padale. Lahko rečemo, da obdobje stabilnih cen ni na vidiku, saj so povsem podrejene ponudbi in povpraševanju. Razloge za to lahko iščemo tudi v globalizaciji. Boljše pa so napovedi o odkupnih cenah drugih sekundarnih surovin, predvsem papirja.