| Direktorat za okolje | | Avtor | |
| Mag. Tanji Bolte, generalni direktorici Direktorata za okolje, ne bo lahko. Samo pri odpadkih se kar naprej kopičijo vprašanja, rešitev pa od nikoder. Zato ni čudno, da je vse več zahtev, naj celotni sistem ravnanja z odpadki, vključno z odpadno embalažo, položi na kritično sito in ugotovi, kaj je v sistemu dobro in kaj je treba neizogibno spremeniti. Grožnje iz Bruslja pa nad MKO ne visijo le zaradi odpadkov, pač pa tudi za prenos direktive o celovitem preprečevanju in onesnaževanju odpadkov. IED je že v zamudi. Mag. Tanja Bolte kot eno izmed prednostnih nalog v letu 2014 navaja ustanovitev Direktorata za vode. | |
V intervjuju v prejšnji številki revije EOL je Branko Ravnik med drugim ocenil lansko bilanco okoljskih problemov. Med drugim je ocenil, da so dobro urejenega področja biotehnologije, hrupa, sevanj in svetlobnega onesnaževanja. Lahko to konkretizirate?
Strinjam se, da so področja biotehnologije, sevanj in svetlobnega onesnaževanja dobro pokrita. Na področju hrupa je v letošnjem letu potrebno pripraviti Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa. Uredba je vključena tudi v Program dela vlade za leto 2014.
Napovedano je bilo sprejetje Uredbe o komunalnih odpadkih. Do ostrih odzivov je prišlo med drugim zlasti zaradi drobnega odkupa, vendar je URKO zelo potreben zaradi učinkovitega ravnanja z odpadki? Katere spremembe so najpomembnejše?
Na področju odpadkov je potrebno spremeniti koncept, ker sistem ne deluje. V lanskem letu se je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje aktivno ukvarjalo s to problematiko. Skupaj z ostalimi deležniki smo prišli do rešitev, ki bi na terenu delovale. Te konkretne rešitve je potrebno vključiti v zakonodajo. Celotna sprememba zakonodaje (komunalni odpadki, odpadna embalaža) na področju odpadkov je prav tako vključena v Program dela vlade in naj bi bila sprejeta do julija 2014.
Kakšno vlogo je odigral Direktorat za okolje lani pri usklajevanju koncesijske pogodbe za srednjo Savo in pri investicijah na spodnji Savi, saj prihaja do zamud pri vitalnih naložbah v državi?
Koncesijska pogodba, ki jo skleneta koncedent, to je Vlada RS in koncesionar, je s koncesionarjem že v celoti usklajena. Koncesionar mora še formalno sprejeti postopke sprejema čez organe upravljanja. Torej lahko zaključimo, da je MKO svoje delo opravilo, se je pa potrebno z lokalnimi skupnostmi uskladiti še glede priloge t.i. dogovora, ki vsebuje nabor projektov , ki so nastali v postopku oblikovanja pobud k DPN za HE Suhadol, Trbovlje in Renke.
Katere novosti prinaša biološka uredba?
Celotna Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata je zastavljena v luči zahtev managementa po kakovosti za celoten proces predelave biološko razgradljivih odpadkov, ki vstopajo v proces predelave. Mislim tudi na zagotavljanje samega procesa razgradnje s poudarkom na zahtevani higienizaciji odpadkov, ki se predelujejo in ne nazadnje na zagotavljanje kakovosti komposta ter ustrezni uporabi le-tega v kmetijske in nekmetijske namene.
Bistvenih novosti nove uredbe je več. Najprej gre za jasno določitev, kateri odpadki sodijo v predelavo za kompostarne in bioplinarne. Potem gre za kontrolo vhodnih materialov in vodenje evidenc, za natančno določeno vodenje procesa tako za aerobno (kompostarne), kot tudi za anaerobno (bioplinarne) predelavo biološko razgradljivih odpadkov, za analizo in evidentiranje končnega proizvoda, na novo so postavljene mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi. Pomembno je, da je obvezno vodenje pritožne knjige, preverjanje in analiza pritožb, obvezno pa je tudi merjenje osnovnih meteoroloških parametrov zaradi preprečevanja nastajanja neprijatnih vonjav pri procesu predelave odpadkov.
Doslej ste bili zelo angažirani pri projektih na področju zraka, še vedno pa delate na sektorju za vode. Kaj bi izpostavili kot dosežke v letu 2013, kaj pa je treba prednostno urediti letos?
Od konca junija 2013 sem po pooblastilu ministra vodila tudi Sektor za vode. Glede na kratko vodenje si težko pripisujem dosežke v letu 2013, ker so bili le-ti plod uspešnega dela pred mojim vodenjem. Reševali smo predvsem stanje na področju nepodeljenih koncesij za koriščenje vode za proizvodnjo pijač, termalna kopališča ter ogrevanje. Glede na revizijo Računskega sodišča smo spremenili Zakon o vodah in uredili podeljevanje koncesij za nazaj ter na ta način uredili enakopravnost med tistimi, ki so jim bile koncesije podeljene in med tistimi, ki jim koncesija ni bila podeljena, vendar pa so vodo rabili.
V letu 2014 je prednostna naloga ustanovitev Direktorata za vode in na ta način ureditev tega pomembnega področja v Sloveniji. To je bila tudi ena izmed glavnih ključnih nalog v predstavitvi vizije Direktorata za okolje. Druga glavna naloga je tudi priprava Načrta upravljanja z vodami za obdobje 2015-2012. Osnutek načrta mora biti pripravljen do oktobra 2014, da imamo potem dovolj časa le-tega uskladiti z javnostjo.
Kdaj lahko pričakujemo uredbo o IED?
Slovenija bi morala do 7.1.2013 v svoj pravni red prenesti Direktivo 2010/75/EU o industrijskih emisijah, gre za celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja. Proti Sloveniji je EK podala obrazloženo mnenje. To pomeni, da zadeva še ni prišla na sodišče, vendar Evropska komisija meni, da gre za kršitev. Prenos te direktive je vključen med prioritete številka 1 v Program vlade 2014. Sprejetje je predvideno najkasneje do junija 2014.
———————————–
Iz evropskega parlamenta
Odločno za več reciklaže plastike
Evropski poslanci so na januarski plenarni seji sprejeli resolucijo o strategiji EU za plastične odpadke, da bi morale biti do leta 2020 najbolj škodljiva plastika in nekatere plastične vrečke prepovedane. Poslanci so menili, da bi morala EU postaviti tudi zavezujoče cilje za recikliranje plastičnih odpadkov.
Sprejeta resolucija je odziv na zeleno knjigo Evropske komisije o strategiji za plastične odpadke. Poslanci poudarjajo, da so plastični odpadki škodljivi za okolje. Po njihovem mnenju je to posledica pomanjkljivega uveljavljanja zakonodaje EU na tem področju in odsotnosti specifičnih pravil za ravnanje s plastičnimi odpadki, čeprav imajo ti veliko posebnosti.
»Parlament je nakazal, kako bi se morali lotiti velikega problema plastičnih odpadkov in njihovega negativnega učinka na okolje in zdravje ljudi. Danes smo povedali, da želimo spremeniti slabe navade in oceniti vpliv izdelkov od proizvodnje do končnega odpadka. Z recikliranjem in dobro uporabo teh izdelkov smo zaprli krog. To bo pomagalo pri čiščenju naših morij, ustvarilo bo tudi nova delovna mesta,« je dejal poročevalec Vittorio Prodi (S&D, Italija).
Resolucija tako predlaga vzpostavitev zavezujočih ciljev v evropski zakonodaji za zbiranje in razvrščanje do 80 odstotkov plastičnih odpadkov. Po mnenju poslancev bi morali biti zavezujoči kriteriji za recikliranje in usklajeni kriteriji za zbiranje in razvrščanje odpadkov oblikovani tako, da bi zagotovili pošteno konkurenco, hkrati pa so se zavzeli za ponovno preučitev evropske direktive o embalaži.
Parlament je Evropsko komisijo pozval, naj v letu 2014 pripravi predloge o postopnem opuščanju odlaganja odpadkov, primernih za recikliranje ali predelavo do leta 2020 ter oblikuje ukrepe, ki ne bi spodbujali njihovega sežiganja. Plastični odpadki po mnenju poslancev ne bi smeli biti uporabljeni kot vir energije, razen ko ni nobene druge možnosti.
Najbolj nevarni plastični materiali bi morali biti po mnenju Parlamenta umaknjeni s trga. Plastične vrečke za enkratno uporabo bi morale biti postopno umaknjene s trga, kjerkoli je to mogoče. Sprejeti je treba tudi ukrepe proti nezakonitemu izvažanju in odlaganju plastičnih odpadkov.
Poslanci so poudarili, da je gospodarski potencial recikliranja plastike še vedno neizkoriščen. Le 25 odstotkov takih odpadkov gre danes v reciklažo. Popolno izvajanje zakonodaje EU na tem področju bi lahko privarčevalo 72 milijard evrov letno, sektor ravnanja z odpadki bi si lahko obetal za 42 milijard evrov večji promet, do leta 2020 bi bilo ustvarjenih tudi 400.000 novih delovnih mest, še piše v resoluciji.
Za čistejša dostavna vozila do leta 2020
Evropski parlament je potrdil osnutek zakona, ki omejitev emisij CO2 za nova lahka gospodarska vozila, prodana v EU, zvišuje iz dosedanjih 203 g / km na 147 g / km do leta 2020. Prav tako poziva k uvedbi bolj zanesljivih metod testiranja emisij CO2.
147g/km je cilj za najvišje povprečne emisije, dovoljene za celotno floto modelov posameznega proizvajalca dostavnih vozil (do 2.610 ton neobremenjeno in 3,5 ton z obremenitvijo), registriranega v EU. Zakon bo veljal za proizvajalce, ki proizvajajo več kot 1.000 vozil na leto.
