Signal podjetjem za naložbe v nizkoogljično gospodarstvo – EOL 134-135

Sklad za podnebne spremembe je del proračuna RS in je namenski sklad, prispeva torej k projektom, ki so namenjeni blaženju in prilagajanju podnebnih sprememb. Iz katerih virov se Sklad financira, po katerih pravilih se pridobivajo sredstva iz sklada in kdo z njim upravlja?

Zakon o varstvu okolja v 128. členu določa, da se v okviru državnega proračuna kot proračunski sklad ustanovi Sklad za podnebne spremembe zaradi sofinanciranja ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Gre torej za proračunski sklad, v katerega se v skladu z ZVO stekajo prihodki iz prodaje emisijskih kuponov, pridobljeni z dražbo emisijskih kuponov za naprave in operaterje zrakoplovov. Prihodki pa se porabijo za izvedbo potrebnih ukrepov v EU in tretjih državah, pri čemer se skladno z zakonodajo EU mora vsaj 50 % sredstev porabiti za podnebne ukrepe, ki so opredeljeni v Direktivi o pravilih trgovanja. ZVO tudi določa, da s sredstvi sklada Sklada za podnebne spremembe upravlja Ministrstvo za okolje in prostor.

Sredstva sklada za leto 2019 so odvisna od prodaje emisijskih kuponov na javnih dražbah. Koliko sredstev pričakujete in ali je lahko izvedba programa ogrožena, če Slovenija ne bo prodala toliko kuponov?

V programu smo zapisali, da pričakujemo prilivov v višini 62 milijonov evrov, torej v približno enaki višini, kot so bili prilivi v sklad v letu 2018. Ob tem je napovedovanje višine prilivov izjemno nehvaležno delo, saj je negotovost glede višine prihodnjih prilivov velika in to zaradi različnih dejavnikov. Prihodki v sklad so odvisni od števila kuponov na javnih dražbah, od višine cene kuponov, ta se spreminja na vsaki dražbi in je v letu 2018 variirala od 5 do tudi 25 in več evrov na enoto, od sprememb EU zakonodaje, umika ali povečanja števila kuponov iz rezerve, in drugega. Morda pa velja omeniti tudi, da sredstva sklada iz prejšnjih let ostajajo neporabljena. Ključno je bilo pospešiti porabo s kadrovsko okrepitvijo dela ministrstva, ki upravlja s skladom, da se bodo lahko izvedli javni razpisi, pozivi in naročila. Sprejeti ZIPRS omogoča dodatno zaposlitev 10 oseb za določen čas za ta namen.

Za leto 2019 je Program porabe sredstev pripravljen. Katerim ukrepom bo namenjeno največ sredstev in kakšna bo struktura porabe?

V letu 2019 smo prvič predvideli sredstva tudi za podjetja, to je poglavje Sodelovanje z gospodarstvom. Do sedaj se s tem na MOP nismo ukvarjali, nimamo niti prijavljenih shem državnih pomoči, zato bo od nadaljnjih procesov in sodelovanja z MGRT odvisno, kako uspešno bomo sredstva namenili podpori prehoda v nizkoogljično družbo v sodelovanju z gospodarstvom. Sredstva so sicer namenjena trem ukrepom. Dopolnitvi poziva Eko sklada za sofinanciranje naložb v OVE in URE z dodatnimi možnostmi sofinanciranja naložb podjetij v trajnostno mobilnost, za velika podjetja možnost sofinanciranja novih investicij in za podporo MSP za razvoj novih proizvodov, storitev in/ali modelov. A podrobnosti še niso dorečene.

Prednostni ukrepi?

Zmanjševanje emisij v prometu. Novi so posamezni ukrepi znotraj poglavij, za spodbujanje uporabe lesa, raziskave, razvoj in inovacije. Pri tem so sredstva za RRI prvenstveno namenjena za projekte s potencialom za prijavo na Inovacijski sklad EU. Potem gre še za podnebne aktivnosti širše civilne družbe in za celotno poglavje prilagajanja podnebnim spremembam. S področja prilagajanja se pomemben del sredstev namenja sofinanciranju programov odprave posledic naravnih nesreč, ki močno bremenijo proračune ministrstva in občin v zadnjih letih. Kot primer dobre prakse lahko izpostavim integralni LIFE projekt CARE4CLIMATE. MOP ga je pripravil v sodelovanju z širokim konzorcijem partnerjev na področju podnebnih sprememb, in sicer v podporo ukrepom zniževanja emisij z informiranjem, ozaveščanjem, izobraževanjem, pa tudi z razvojem programov, sistemskih rešitev in instrumentov za prehod v nizkoogljično družbo. Gre za projekt, ki bo trajal 8 let, s pričetkom v letu 2019, in poleg vodilnega partnerja, to je MOP, vključuje še 14 partnerjev iz javnega in zasebnega sektorja, akademske sfere, in nevladnega sektorja.

Katera merila morajo upoštevati interesenti, ki se bodo odločili za sodelovanje pri razpisih sklada?

Kot usmeritev lahko uporabijo merila, ki smo jih zapisali v Programu sklada in določajo upravičene namene glede na 6 kriterijev. Prvi je kriterij prispevka k ciljem na področju podnebnih sprememb. Gre za to, da morajo vsi ukrepi jasno opredeliti prispevek k doseganju ciljev na področju blaženja podnebnih sprememb v obliki zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, povečanja energetske učinkovitosti in/ali povečanja deleža obnovljivih virov energije. Drug kriterij je kriterij izpolnjevanja mednarodnih obveznosti, pri čemer gre za širše ali ožje mednarodne obveznosti v okviru EU, za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v okviru globalnih podnebnih prizadevanj v skladu s Pariškim sporazumom in določili 4. člena Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja¹.

Pomembni so še naslednji kriteriji: kriterij dodane vrednosti, kriterij doseganja sinergij in kriterij učinkovitosti. Nenazadnje pa je izjemno pomemben kriterij, ki pravzaprav omogoča podlago za odločitev o uvrstitvi posameznega projekta v program za leto 2019, to je kriterij pripravljenost za izvedbo. Tu imamo veliko izzivov tudi na ministrstvu, saj upravičenci pogosto niso pripravljeni na sofinanciranje, zato se poraba sredstev zamika skozi leta.

Emisije iz prometa v Sloveniji naraščajo bolj kot BDP. Katere ukrepe za zmanjšanje emisij TGP v prometu bo sklad financiral prednostno?

Res je, promet je sektor, v katerem imamo največ izzivov. Je tudi edini sektor v sektorjih zunaj ETS, v katerem so se emisije v obdobju 2005−2016 povečale, in sicer kar za 28,7 %. Ob tem promet predstavlja kar polovico vseh emisij v ne-ETS sektorju, v katerem imamo zavezujoč cilj kot država, zato lahko negotovost gibanja emisij ogrozi tudi izpolnjevanje ciljev Slovenije v letu 2020, posebej pa v letu 2030. Zato v letu 2019 načrtujemo nekaj novih ukrepov. Gre za spodbude podjetjem za naložbe v trajnostno mobilnost, sofinanciranje nakupa novih vozil za prevoz potnikov, in sicer samo vozil na elektriko in vodik, kar je novost. Novost bo tudi razširitev upravičencev na vse občine ter možnost sofinanciranja nakupa tudi električnih turističnih vlakcev s strani občin in podjetij. Pomembno je poudariti, da se bo spodbujalo le trajnostno mobilnost, kar obsega javni potniški promet, kolesarjenje in peš hojo, ter le najčistejša goriva, to so vodik in elektrika.

V programu porabe sredstev sklada je na prvem mestu navedeno sodelovanje z gospodarstvom, ki so mu med drugim namenjene finančne spodbude za naložbe v trajnostno mobilnost in za začetne tuje investicije. Je gospodarstvo naključno omenjeno na prvem mestu? Katere naložbe imajo prednost?

Ni naključno. Prav ste ugotovili, da je navedeno na prvem mestu. Z razlogom. Gre za prepoznane potrebe po sodelovanju z gospodarstvom ob zavedanju, da so sredstva sklada, sicer relativno majhna in omejena, a ključna, saj morajo dati jasen signal in spodbuditi investicije za prehod v nizkoogljično, podnebno odporno in krožno gospodarstvo. Ta sredstva morajo torej imeti učinek finančnega vzvoda, saj nam sicer brez sodelovanja zasebnega sektorja prehoda v trajnostno družbo ne bo uspelo izvesti. Cilji do leta 2050, ki nas obvezujejo k zmanjšanju emisij za 80-95 %, pomenijo popolno transformacijo načina delovanja družbe. Gospodarstvo pri tem igra pomembno vlogo.

Zakaj sta pri spodbujanju rabe obnovljivih virov izpostavljena le trajnostna lesena gradnja in gradnja HE Mokrice?

Področja učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) so področja v pristojnosti MzI, energetike, kjer tudi pripravljajo programe in zagotavljajo sredstva za te namene. Sredstva za ukrepe učinkovite rabe energije se zagotavljajo na podlagi Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, pri čemer sredstva Eko sklad namenja ukrepom, ki izkazujejo doseganje prihrankov energije na podlagi Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije. Področje obnovljivih virov energije obravnava in podpira MzI v okviru podpornih shem, potrdil o izvoru in omogočanja samooskrbe z električno energijo iz OVE. Med drugim. Sredstva Sklada za podnebne spremembe so tako namenjena le področjem URE in OVE, ki izpolnjujejo navedenih 6 kriterijev in so v pristojnosti MOP.

Večja ranljivost Slovenije se kaže v pogostejših in intenzivnejših naravnih nesrečah v zadnjih letih. Kaj bo v letu 2019 sofinanciral sklad in kaj bo zajel predviden Akcijski načrt za izvedbo nujnih ukrepov na plazovih malega in srednjega obsega?

Sklad bo zopet podprl razvoj v dveh sektorjih, ki so v pristojnosti MOP, to je ohranjanje narave in biotska raznovrstnost ter odprava posledic naravnih nesreč. Poleg tega bodo po predlogih prejetih v času javne obravnave in medresorskega usklajevanja dodatna sredstva predvidena tudi za projekte za izgradnjo in obnovo večnamenskih akumulacij, ki imajo več funkcij in so tako pomembne tudi za prilagajanje podnebnim spremembam preko graditve odpornosti na vplive podnebnih sprememb, ki se kažejo v obliki večje pogostosti in intenzivnosti suš in poplav.

Integralni projekt LIFE IP CARE4CLIMATE je namenjen izvajanju Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Gre za več aktivnosti. Kaj lahko v okviru projekta načrtujejo občine in regije na področju trajnostne mobilnosti in energetskega načrtovanja? Kateri projekti LIFE so še namenjeni blaženju ali prilagajanju podnebnim spremembam?

Občine in regije bodo pomemben deležnik projekta LIFE CARE4CLIMATE, saj bodo mnogi ukrepi naslavljali prav aktivnosti v njihovi pristojnosti s področja trajnostne mobilnosti in energetike. Prav tako bo projekt prispeval k boljši usposobljenosti tudi na drugih ključnih področjih, kot je zeleno javno naročanje. V okviru skupine ukrepov s področja trajnostne mobilnosti bodo regije in občine na primer naslovljene z novimi smernicami za pripravo Celostnih prometnih strategij, spodbudami za pripravo in izvedbo kampanj v okviru Evropskega tedna mobilnosti in platformo za trajnostno mobilnost in povezan javni potniški promet. S področja energetike bodo občine in regije spodbujene k pospešitvi energetske prenove stavb v stanovanjskem sektorju s sklopom aktivnosti promocije, usposabljanja, načrtovanja financiranja ter priprave finančnih instrumentov, vključno z njihovim testiranjem z demonstracijskimi projekti in drugim.

LIFE program je doslej v Sloveniji podprl dva t.i. tradicionalna projekta. Tradicionalni projekti so s strani sklada sofinancirani v višini do 20% upravičenih stroškov in tako bo ostalo tudi v prihodnje. Sklenjeni imamo pogodbi za dva odobrena projekta, in sicer s področja prilagajanja LIFE ViVaCCAdapt in s področja blaženja LIFE Podnebna pot 2050.

Kdaj bodo razpisi za sredstva?

Javni pozivi, ki jih izvaja Eko sklad, se bodo nadaljevali, sredstva se bodo zagotavljala brez prekinitve. Javna naročila in razpisi za namene, pri katerih je predviden ta način, bodo lahko pripravljeni takoj po sprejemu programa, predvidoma že v začetku leta 2019.