Farmacevtska panoga in razvoj
| Avtor: Jože Volfand |
Naša zadnja vlaganja podpirajo predvsem razširitev Novartisa v Sloveniji iz generične v bolj inovativno farmacevtsko družbo, odgovarja na vprašanja o naložbah v razvoj Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka d.d. in predsednik Novartisa v Sloveniji. V začetku leta se je začela gradnja obrata za proizvodnjo aseptičnih izdelkov v vialah in injekcijskih brizgah, v Slovenijo pa bodo pripeljali najsodobnejšo opremo za izolatorsko tehnologijo. Glede na aktualne razmere pa sogovornik meni, da bodo pospešile raziskave in projekte za zmanjševanje surovin in energentov in za pridobivanje iz lokalnih virov. Posebej omenja pristop k trajnostnemu razvoju, certifikat EMAS in njihov projekt krožnega gospodarstva. Do konca leta 24 milijonov odmerkov cepiva zoper Covid-19.
Farmacevtska podjetja, čeprav je bila pandemija zanje tudi priložnost, prav tako čutijo valovanje trga, višjo rast cen surovin, materialov, energentov, zdaj še vojna. Kakšen je vaš odgovor v podjetju – model kriznega upravljanja? Primer pametna očala?
Kot vsako drugo podjetje smo tudi mi izpostavljeni zunanjim dejavnikom. ki pa jih z našo strategijo upravljanja dobav zaenkrat uspešno blažimo. Med pandemijo tako zaradi zadostnih varnostnih zalog, dvojnih virov, lastne proizvodnje surovin in lokacije naših dobaviteljev nismo imeli težav z dobavo surovin in drugih materialov, ki so nujno potrebni za zagotavljanje neprekinjene proizvodnje in oskrbe bolnikov z zdravili. Pravzaprav smo se uspeli izogniti kakršnikoli prekinitvi naše dobavne verige. Poleg tega imamo kot del globalne farmacevtske družbe vzpostavljeno globalno dobavno verigo, pri kateri je evropska proizvodnja v nekaterih primerih, na primer pri antiinfektivih in bioloških zdravilih, pomemben del strategije. Farmacevtska industrija je relativno robustna, obenem pa imamo kot del velike skupine Novartis mehanizme, ki delujejo kot dodatni blažilci razmer v zunanjem okolju.
Kako pa je sedaj? So tveganja večja?
Kar se tiče trenutne situacije, je naša izpostavljenost zmerna in tveganja zaenkrat dobro obvladujemo. Vedeti pa je treba, da se ne dražijo le energenti, o katerih se v javnosti največ govori, pač pa pričakujemo tudi podražitev vstopnih surovin. Njihova cena se oblikuje na svetovnih trgih. Čaka nas torej precejšen inflacijski pritisk, a zagotovo se to ne bo prelilo v končno ceno zdravil.
Doslej ste z modelom kriznega upravljanja nevtralizirali negativne učinke?
V času epidemije, predvsem njenega začetka, se je izkazalo, da je naš model kriznega upravljanja dobro razvit. Takrat smo se posvetili predvsem zdravju, varnosti in dobremu počutju zaposlenih ter seveda oskrbi trgov z zdravili. Čeprav velike korporacije redko povezujejo z agilnostjo, je prav ta skupaj z našo opolnomočeno kulturo bistveno prispevala k temu, da smo se na nove razmere relativno hitro in uspešno prilagodili. Tipičen primer je bil prehod na delo na daljavo, saj smo ga zaradi preteklih prizadevanj uvedli praktično čez noč. Seveda ne v popolnosti, saj je to za nas kot pretežno proizvodno podjetje neizvedljivo. Zatekli smo se tudi k hibridnim modelom dela, pri katerih je bilo na lokacijah res le najnujnejše osebje. Tako smo kot prvi znotraj globalne skupine Novartis uvedli tehnologijo mešane resničnosti s pomočjo pametnih očal, ki nam je dala virtualni vstop v proizvodnjo. Vzporedno smo dosegli, da je Slovenija postala ena izmed treh držav v Evropi, kjer je tehnologija obogatene resničnosti omogočena kot standardna. Razvili smo tudi programsko orodje Vision, s katerim lahko brez uporabe monitorjev vizualiziramo različne vsebine v naših laboratorijih in na proizvodnih lokacijah. Ta tehnologija nam omogoča sodelovanje, komunikacijo in delo na povsem novi ravni. Nekaj, kar je nastalo iz nuje, zdaj uporabljamo kot konkurenčno prednost oziroma za hitrejše in učinkovitejše delo.
Gre za nove tehnološke rešitve?
V Novartisu v Sloveniji ves čas stremimo k iskanju in implementaciji prebojnih tehnoloških rešitev. Tehnologijo mešane resničnosti že danes uporabljamo na številnih področjih, sčasoma pa jo bomo uvedli v vse funkcije in segmente poslovanja, od opravljanja kompleksnih nalog v laboratorijih in na proizvodnih lokacijah do uporabe pri kadrovskih in marketinških funkcijah. Če pogledamo nazaj, je pandemija povzročila ogromen premik pri sprejemanju in razširjanju digitalnih tehnologij v našem sektorju. Naše predhodno vlaganje v ključne platforme nam je omogočilo, da se lahko hitro odzovemo na spremenjene potrebe bolnikov, zdravnikov in naših sodelavcev, pa tudi, da ponovno razmislimo o tem, kako odkrivamo in razvijamo nova zdravila. Sledimo načelu delati pametneje in ustvarjati boljše izkušnje strank.
Lansko poslovno leto pomeni za Novartis v Sloveniji korak v razvojnem preoblikovanju družbe, gre za usmeritev k izdelkom z višjo dodano vrednostjo. Če primerjate število inovativnih in bioloških zdravil iz vašega razvoja s proizvodnjo generičnih, kaj pokaže bilanca zadnjih treh let? Kaj za vašo razvojno usmeritev pomeni Razvojni center Slovenija? In kaj mengeška lokacija z razvojem bioloških zdravil?
V splošnem lahko rečem, da se premikamo iz enostavnejših zgodb v bolj kompleksne. Novartisov glavni cilj ostaja postati vodilna farmacevtska družba na svetu, ki jo poganjajo napredne platforme zdravljenja in podatkovna znanost. Del tega preoblikovanja smo seveda tudi v Sloveniji, kjer z Globalnim operativnim centrom vzpostavljamo hrbtenico upravljanja skoraj celotne proizvodne mreže Novartisa v več segmentih, od kontrole kakovosti, oskrbovalne verige, logističnega centra, inženiringa in podobno. Pri tem veliko vlagamo v nove digitalne tehnologije. Verjamem, da bodo v prihodnjih letih v farmacevtski industriji vse pomembnejše inovacije, ki prinašajo prebojna zdravila in izdelke, zato se tudi mi čedalje bolj usmerjamo k tehnološko zahtevnim, bolnikom prilagojenim zdravilom z visoko dodano vrednostjo, ki bodo pripomogla tudi h krepitvi trajnosti in vzdržnosti zdravstvenih sistemov po svetu.
Toda zdaj še vedno prevladujejo generična zdravila.
Če pogledamo današnje razmerje med v Sloveniji razvitimi, proizvedenimi in zapakiranimi generičnimi in inovativnimi zdravili, je to še vedno na strani generičnih, resda pa se tudi tu usmerjamo k zahtevnejšim izdelkom. Iz generičnega portfelja v inovativna zdravila prehajamo tudi pri učinkovinah za inovativna zdravila. Portfelj torej prilagajamo spreminjajočim se zdravstvenim potrebam ter hkrati povečujemo svojo učinkovitost in produktivnost. V Razvojnem centru Slovenija, ki je največji in najbolje opremljen tovrstni center v Sandozu, generičnem delu Novartisa, se izvaja polovica Sandozovih razvojnih projektov. Če pod generiko štejemo še podobna biološka zdravila, naj povem, da tudi na tem področju krepimo naš položaj, saj je razvojnih projektov čedalje več. K temu občutno prispeva tudi nenehen razvoj znanja, uvajanje novih tehnologij in tehnoloških platform ter digitalizacija in inovativni pristopi.
Do prebojnih zdravil in izdelkov ni mogoče brez razvoja in inovacij, vaš center za biotehnologijo je konkurenčna prednost?
Ponosen sem, da z naložbami v inovacije, podatkovne znanosti in digitalizacijo krepimo vlogo mengeške lokacije kot Novartisovega centra za biotehnologijo. Ne le da je ena od najpomembnejših Novartisovih lokacij za razvoj bioloških in podobnih bioloških zdravil, temveč je tudi edini industrijski center za sodobno proizvodnjo tovrstnih zdravil v Sloveniji. V Razvoju bioloških zdravil Mengeš so tako lansko leto potekale različne razvojne faze za 14 inovativnih bioloških zdravil in več kot 10 razvojnih projektov podobnih bioloških zdravil. Poleg tega nam najsodobnejša tehnologija, ki jo nenehno nadgrajujemo, omogoča tudi razvoj celičnih in genskih terapij v Novartisu. Tudi zato ima Novartis v Sloveniji vodilni položaj na slovenskem farmacevtskem trgu s 13,9-odstotnim tržnim deležem in slovenskim bolnikom ponujamo sodobna inovativna zdravila in generična zdravila na ključnih terapevtskih področjih ter podobna biološka zdravila.
Lani ste podpisali pogodbo z družbo BioNTech za podporo polnjenju in pakiranju cepiva proti covidu-19 v obratu v Ljubljani. Je kaj novega? Kako ocenjujete sporočila stroke, da cepiva proti covidu-19 pravzaprav niso bila učinkovita in so bila potrebna večkratna cepljenja?
Tako je. Vesel sem, da smo začeli sodelovanje s podjetjem BionTech, saj smo s tem odprli še ena vrata na področju mRNA tehnologije. Ta pogodba sledi prejšnji o dobavi za polnjenje in pakiranje več kot 50 milijonov odmerkov leta 2021 v Steinu v Švici. Čeprav se morda polnjenje in pakiranje cepiva sliši rutinsko, to namreč ni trivialna zadeva, ampak gre za zapleteno proizvodnjo. Dejavnosti so se že začele in so v intenzivni fazi. Naši strokovnjaki zdaj skupaj z BionTechovimi postavljajo proizvodnjo v naših aseptičnih proizvodnih zmogljivostih na ljubljanski lokaciji. Pričakujemo, da bomo do konca drugega kvartala zaključili registracijske serije in poslali cepiva na trg. Načrtujemo, da bomo do konca leta 2022 napolnili vsaj 24 milijonov odmerkov. Kar se tiče učinkovitosti cepiv, je tako, da si najbrž vsi želimo, da bi en odmerek zadostoval za doživljenjsko zaščito. A žal je realnost drugačna in to ne le pri cepivu zoper covid-19, temveč tudi pri mnogih drugih, ki jih poznamo že leta in z njimi uspešno preprečujemo razvoj bolezni. Cepljenje za sezonsko gripo se na primer zaradi novih sevov virusa izvaja vsako leto in ugibamo lahko, da se bo podobna shema uveljavila tudi za koronavirusno bolezen, ko bo ta postala endemična.
Ali je prihodnost farmacije biofarmacevtika in ali je to vizija Novartisa v Sloveniji, ki želi postati osredotočena farmacevtska družba?
Biofarmacevtika kot ena najsodobnejših in najhitreje rastočih vej farmacevtske industrije je vsekakor pomembna za prihodnost farmacije. Biološka zdravila so se izkazala za zelo učinkovita, saj delujejo usmerjeno, kar pomeni, da na ne-tarčna, torej okoliška tkiva ne delujejo. To poveča možnost, da imajo zdravila želeni učinek na zdravljenje bolezni, za katero se uporabljajo. Na področju samega razvoja zdravil pa menim, da se bodo v prihodnje uveljavljala nova personalizirana zdravila (genske in celične terapije), ki bodo zahtevala več interakcije z bolniki in zato tudi več zaupanja. Bolniki bodo imeli namreč več nadzora nad zdravljenjem kot danes. Zato seveda tudi v Novartisu v Sloveniji veliko vlagamo v biofarmacevtske raziskave in razvoj. To potrjujejo tudi naše nedavne naložbe v krepitev razvojnih in proizvodnih zmogljivosti v Mengšu.
In kje vidite vi prihodnost?
Predvsem v digitalizaciji, uporabi naprednih tehnologij in umetne inteligence pri razvoju in produkciji prebojnih načinov zdravljenja. Smo sredi digitalnega preoblikovanja v zdravstvu, kar za farmacevtsko industrijo pomeni pomembno priložnost preseči tradicionalni model delovanja pri odkrivanju in razvijanju novih zdravil. Digitalna preobrazba prinaša boljšo oskrbo bolnikov, stroškovno učinkovitost, večjo preglednost ter boljšo proizvodnjo in razvoj zdravil. V Novartisu zato stopamo v smeri trajnostne digitalizacije raziskav in razvoja na vseh ravneh družbe, s povezovanjem vzhajajoče podatkovne znanosti in digitalne tehnologije ter podpiranjem močnih trendov v njihovi zgodnji fazi.
Kakšna je vloga podobnih bioloških zdravil?
Podobna biološka zdravila bodo imela zaradi pomembnih zdravstvenih koristi in bistvenega izboljšanja življenja bolnikov, predvsem pri zdravljenju rakavih, avtoimunskih in nevroloških bolezni, v prihodnjih letih vse pomembnejšo vlogo pri oskrbi bolnikov. Svoj doprinos k razširitvi podobnih bioloških zdravil bosta dodali tudi digitalizacija in podatkovna znanost, ki prinašata številne prednosti v razvojnih procesih, pospeševanje razvoja zdravil in zagotavljanje višje kakovosti. Eden od konkretnih projektov uvajanja novih tehnologij v farmacevtsko industrijo trenutno poteka v Razvoju bioloških zdravil Mengeš. Gre za projekt avtomatskega procesiranja analitskih podatkov, v okviru katerega multidisciplinarna ekipa raziskovalcev, ki jo sestavljajo fiziki, elektrotehniki, biokemiki in drugi, razvija algoritme, ki bodo s pomočjo umetne inteligence in kemometrije vrednotili analitske rezultate. Projekt je dober primer, kako bosta avtomatizacija in digitalizacija v prihodnosti skrajšali čas zamudnih postopkov in dala raziskovalcem priložnost, da se posvetijo razvojnim dejavnostim z višjo dodano vrednostjo.
Menedžerji se zlasti po nenadejani vojni v Ukrajini, pa tudi zaradi motenj v oskrbovalnih verigah, srečujejo na eni strani s problemom uvoza surovin in upravljanjem oskrbovalnih verig, na drugi strani pa s težkim razvojnim izzivom, kako rasti z manjšo porabo virov. Navsezadnje je manjša poraba virov tudi manjši ogljični odtis podjetja. Kakšen je in bo vaš odgovor? Zdaj je bila prednost na strani podjetij, ki so se odločala pri surovinah za dolgoročne pogodbe z dobavitelji.
V Novartisu pri svojem delovanju iščemo načine za izboljševanje in podaljševanje življenja ljudi, vojna pa temu poslanstvu povsem nasprotuje. Prizadevamo si, da so bolniki v Ukrajini deležni zdravljenja z zdravili, ki so vitalnega pomena, odločamo se tudi za donacije zdravil in finančno pomoč. Vsekakor je naša strategija povsod, kjer poslujemo, še naprej usmerjena v dostopnost zdravljenja in neprekinjeno poslovanje. V Leku smo že v obdobju med leti 2014 in 2017 vse lokacije pregledali z vidika zagotavljanja neprekinjenega poslovanja. Razdelali smo različne možnosti in uvedli več projektov. Poleg stalnega iskanja novih poti do večje energetske učinkovitosti prilagajamo nekatere procese tudi uporabi širšega spektra energentov, vendar to ne pomeni, da smo spremenili svojo zavezanost okoljski trajnosti. Nasprotno, menimo, da bodo sedanje razmere pospešile nekatere raziskave in projekte za zmanjševanje porabe surovin ter energentov ter njihovo pridobivanje iz notranjih in razpoložljivih lokalnih virov. Dejavnosti in umeščenost naših lokacij se razlikujejo in zato tudi njihove potrebe.
Na kaj mislite?
V Lendavi se, na primer, z zemeljskim plinom že oskrbujemo iz lokalnega vira, ki pa je na voljo v omejenem obsegu. Izpostavil bi, da naši strokovnjaki na vseh Novartisovih lokacijah v Sloveniji razvijajo nove rešitve skupaj z domačimi partnerji, to so specializirane raziskovalne ustanove, partnerska podjetja, in s sestrskimi družbami. Pri tem proučujemo raznovrstne postopke za znižanje porabe energije in ogljičnega odtisa, od povečanja proizvodnje sončne energije do lastne proizvodnje alternativnih goriv. Seveda moramo pri tem upoštevati ekonomičnost. Tveganja v oskrbni verigi zmanjšujemo s podrobno presojo strateških dobaviteljev in nato nadgrajujemo medsebojno sodelovanje. Pri iskanju notranjih virov proučujemo priložnosti, ki nam jih omogoča sodelovanje in združevanje moči z Novartisovimi lokacijami v regiji, na primer na področju krožnega gospodarstva in zmanjševanja odpadkov. Podobno velja za digitalizacijo poslovanja. Tudi ta nam ponuja še veliko priložnosti za izboljšave s trajnostnimi učinki.
Izjavili ste, da v podjetju ne nagrajujete opravljenih delovnih ur, temveč učinke zaposlenega. Za kakšen model gre, kakšni so rezultati ob tem, da razvijate tudi delo na daljavo?
Res je. Model, ki smo ga poimenovali Odgovorna izbira, smo začeli razvijati na podlagi novih načinov dela in naprednih tehnologij, ki so predrugačila tradicionalističen pogled na delavnik. Prav tako se zavedamo potreb po usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in vpliva dobrega počutja na učinkovitost in predvsem zadovoljstvo zaposlenih. Motivirani in zavzeti posamezniki, ki lahko uresničujejo svoje potenciale, so vedno predpogoj za uspešno opravljeno delo. Na osnovi vsega naštetega smo razvili nov delovni model, s katerim zaposlenim ponujamo možnost izbire, kako, kje in kdaj bodo delali, da bodo lahko delovali čim bolj optimalno in kar najbolj izkoristili delovne pogoje. Hkrati jih s tem opolnomočimo, da prevzamejo odgovornost za rezultat svojega dela in učinkovito sodelovanje z vodjo in sodelavci. Odgovorna izbira je zato veliko več, kot le delo na daljavo. Je nov razvoj učenja, kako bomo zdaj in v prihodnosti najbolje delali v spremenljivih delovnih okoliščinah in izkoristili vso tehnologijo, ki nam je na voljo.
Ga zaposleni sprejemajo?
Po skoraj dveh letih lahko rečem, da je model dobro zaživel med sodelavci, priznanje pa smo dobili tudi zunaj naše hiše. Kljub temu, da inovativnost v kadrovskih praksah ni nekaj, a kar bi ljudje takoj povezali s farmacijo, je prav naša industrija tista, ki gradi na inovativnosti. Poleg naprednih načinov zdravljenja so tudi izboljšave v načinu dela tiste, ki poganjajo naš razvoj.
Katere kadre iščete in kako v povezovanju z akademsko sfero ter gospodarstvom dosegate sinergijo, ki jo potrebuje razvojna vizija Novartisa?
Naš glavni poudarek pri zaposlovanju je na področjih raziskav in razvoja, dobavne verige in logistike, operativne odličnosti in vodenja projektov, poslovnih procesov in analitike, digitalizacije podatkov, zagotavljanja kakovosti ter strokovnega znanja v proizvodnih procesih. Ena od ključnih globalnih usmeritev Novartisa je postati in ostati prva izbira za najbolj perspektivne in talentirane kadre, zato je upravljanje talentov ena od naših prioritet. Želimo pritegniti najboljše, kar ponujajo zaposlitveni trg, fakultete, raziskovalni inštituti in druge izobraževalne ustanove.
Talente torej?
Seveda, a ker je bitka za talente neizprosna, naša strategija temelji na temu, da pridobimo še neizdelane talente in jih zgradimo sami. Pri tem je ključno sodelovanje z akademsko in raziskovalno sfero. Tu se srečamo s t.i. področjem odprtega inoviranja, kar pomeni, da ustvarjamo mešane raziskovalne skupine, sestavljene iz naših strokovnjakov in strokovnjakov s fakultet in inštitutov, in skupaj razvijamo nova znanja. S fakultetami sodelujemo na več projektih. Naši strokovnjaki mentorirajo mlade in občasno predavajo študentom. S profesorji na fakultetah sodelujemo pri nenehnem posodabljanju študijskih programov. Novartis tako vlaga v razvoj talentov ne samo znotraj hiše, temveč tudi širše v družbenem ekosistemu.
Z akademskimi inštitucijami dobro sodelujete.
Že leta tesno sodelujemo in se aktivno povezujemo pri izmenjavi znanj, izkušenj in talentov. Prepričan sem, da smo gospodarske in akademske institucije naravni partnerji v razvoju znanosti, bazičnih znanj in aplikativnih rešitev, ki ustvarjajo gospodarski napredek in zagotavljajo trajno rast družbene blaginje. Pri tem pa je treba vedno upoštevati, da gre pretok znanja in znanstvenih odkritij med akademsko, znanstveno-raziskovalno sfero in gospodarstvom predvsem skozi ljudi. Naj dodam še, da smo že vrsto let pri iskanju talentov in strokovnjakov zelo proaktivni ter izvajamo mednarodno uveljavljene projekte, kot sta BioCamp in Novartisov karierni zajtrk. Prvi študentom že deset let ponuja vpogled v novosti farmacevtske industrije ter jih povezuje s podjetništvom v obliki strokovnih predavanj, ogledov najsodobnejših razvojnih in proizvodnih procesov ter mreženja. Novartisov karierni zajtrk pa je namenjen predstavitvi naših kariernih priložnosti vrhunskim strokovnjakom iz različnih področij. Vesel sem, da smo z obema dogodkoma v teh letih nagovorili že skoraj 1000 perspektivnih talentov in tudi že izdelanih strokovnjakov, od katerih se jih je več kot 60 kasneje zaposlilo v Novartisu.
V korakih trajnostne diagnoze podjetja upoštevate trajnostna priporočila ESG. Ali ste v podjetju že oblikovali trajnostni tim in merite oceno trajnostne uspešnosti podjetja?
Bistveni trajnostni oziroma ESG vidiki so v Novartisovi strategiji prepoznani in enakovredno vključeni že vrsto let. Spremljamo jih z merljivimi kazalniki ter cilji na vseh ravneh, kar primerjajo in ocenjujejo tudi mednarodne bonitetne hiše. Samo potrdim lahko, da verjamemo v njihovo pomembnost in enakovrednost pri vrednotenju uspešnosti poslovanja. Odgovornosti za uresničevanje in izvajanje trajnostne strategije imamo določene na vseh ravneh, najprej na ravni uprave. Ožji trajnostni timi delujejo znotraj posameznih enot, zadolženih za upravljanje energije in varovanje okolja, ob njih so dejavne skupine prostovoljcev, Green teams in projektne ekipe. Dejansko smo najširši trajnostni tim kar vsi zaposleni, saj smo te vidike povsem integrirali v svoje delovanje in cilje.
Uprava dobro ve, da brez opolnomočenja zaposlenih ne bo sprememb.
Zadovoljen sem, da sodelavci podpirajo trajnostna načela in naklonjeno sprejemajo spremembe, na primer spoštovanje raznolikosti in vključevanje, opustitev plastike za enkratno rabo, odgovorno rabo vode in energije, ter pri tem dejavno sodelujejo s svojimi pobudami. Še posebej sem vesel zamisli in konkretnih pobud mladih sodelavcev. Farmacevtska panoga ima gotovo odgovorno vlogo, ko gre za trajnostni razvoj. Najbolj izraziti so naši družbeni vplivi, saj se posvečamo zdravju in zdravljenju. Z verigo vrednosti segamo vse od izobraževalnega in raziskovalnega sektorja do področij energetike, logistike, infrastrukture. Tudi zato menim, da pri prehodu v trajnostno družbo ni bolj ali manj pomembnih panog in sektorjev, vsi moramo sodelovati in se spodbujati.
Kot edino farmacevtsko podjetje v Sloveniji ste prejeli in obnovili certifikat EMAS. Kaj bi izpostavili kot dosežek, še posebej, ker morate obvladovati upravljanje proizvodnje na več lokacijah v Sloveniji. Kaj je vaš projekt krožnega gospodarstva?
Naložba, ki se povrne v enem letu in že dve leti prinaša večstranske prihranke, je gotovo dobra, še posebej, ker so prihranki tako okoljski kot ekonomski. Tak je naš projekt krožnega gospodarstva v partnerstvu z Energetiko Ljubljana, s katero smo uvedli vračanje parnega kondenzata iz naše proizvodnje v javno omrežje za javno daljinsko ogrevanje. Skupaj letno prihranimo 51.000 m³ vode in emisije CO₂ v ozračje zmanjšamo za 1.100 ton, ponovno porabljena toplota pa zadošča za celoletno oskrbo 300 stanovanj v velikosti 70 m². Skladno s pogoji certifikata EU za okoljsko odgovorno vodenje organizacij, ki ga omenjate, delujemo že enajst let. Smo tudi edina gospodarska družba v Sloveniji, ki ga uveljavlja za tak obseg poslovanja, to je za vse štiri proizvodno-razvojne lokacije, v Ljubljani, Mengšu, na Prevaljah in v Lendavi. Ponosen sem na svoje sodelavce, ki jim uspeva, da se naše poslovanje odvija ne le skladno z zakonodajo ter strogimi Novartisovimi predpisi, temveč tudi z zelo zahtevnimi mednarodnimi standardi kakovosti, med katerimi je tudi EMAS. S tem potrjujemo zaupanje našim bolnikom in deležnikom, ki od nas pričakujejo najvišjo kakovost, in hkrati dokazujemo, da veliko razmišljamo o skupni prihodnosti in delujemo za nujne spremembe.
Je Slovenija privlačna naložbena lokacija?
Novartis v Sloveniji se vedno bolj uveljavlja kot izjemno privlačna naložbena lokacija, saj ponujamo vse od razvoja prek proizvodnje učinkovin in končnih izdelkov do pomembnega dela komercialnih operacij. Od prevzema Leka leta 2003 smo v Sloveniji vložili že skoraj tri milijarde evrov, kar je enako tretjini letnega proračuna Republike Slovenije. Približno polovico je šlo za razvoj, polovico pa za širitev in posodobitev proizvodnih zmogljivost. Naša zadnja vlaganja podpirajo predvsem razširitev Novartisa v Sloveniji iz generične v bolj inovativno farmacevtsko družbo. Glavnina naložb, ki je v zadnjem letu dosegla skoraj 300 milijonov, je bila namenjena krepitvi razvojnih in proizvodnih zmogljivosti v smeri večje digitalizacije in avtomatizacije, utemeljene na najsodobnejši tehnologiji, ki omogoča agilno in fleksibilno proizvodnjo.
Lani ste veliko investirali?
V 2021 je bilo odobrenih rekordno število investicijskih projektov v vrednosti več kot 60 milijonov evrov za Biološke učinkovine Mengeš. V Trdnih izdelkih Ljubljana smo naložbe namenili vzpostavitvi proizvodne linije za prvo kontinuirano farmacevtsko proizvodnjo in proizvodne linije za iztiskanje talin. To bo prva popolnoma kontinuirana proizvodnja zdravil znotraj Novartisa in ena redkih na svetu. Kontinuirana proizvodnja pomeni, da vse, od surovine do končne tablete, poteka avtomatizirano v enem koraku.
Konec prejšnjega leta ste napovedali novo, tudi z državno spodbudo podprto naložbo v proizvodne zmogljivosti aseptičnih izdelkov v vialah in injekcijskih brizgah.
Da. Gradnja se je začela v začetku letošnjega leta, začetek proizvodnje pa je predviden v letu 2025. V Slovenijo bomo tako prvi pripeljali najsodobnejšo opremo za izolatorsko tehnologijo, ki je ni na voljo v nobeni tukajšnji farmacevtski družbi. Ponosen sem, da je bila Ljubljana izbrana za lokacijo novega objekta. Pretehtala je močna vloga, ki jo imamo v državi, naši dosežki v proizvodnji malih in velikih molekul ter izjemno strokovno znanje na področju polnjenja in zaključnih operacij za sterilne izdelke. Verjamem, da bo novi obrat postal eno ključnih mest v Novartisovi proizvodni mreži, ko gre za proizvodnjo injekcijskih pripravkov, in dopolnil že dobro uveljavljen portfelj podobnih bioloških zdravil. Omogočil bo dolgoročno rast in varno dobavo našega prihodnjega in obstoječega portfelja ter tako ponudbo visoko-kakovostnih možnosti zdravljenja za bolnike.
