Še v tem letu na slovenskem trgu nov energent – EOL 87

Predstavitev UZP na novinarski konferenci v Milanu. Na fotografiji: Miran Škoflek, Mitja Štoka, Tomaž Grm in Gašper Ravnak.

UZP na svetovnem trgu ni novost. Uporablja se predvsem v severnih deželah EU, kjer bo od 1. 1. 2015 tudi prepovedana uporaba nafte in naftnih derivatov tako za ladijski prevoz kot tudi za ostale vrste prevoznih sredstev. Dovoljena bo samo t. i. E7 norma uporabe motorjev, to je metan. Nafta in naftni derivati bodo prepovedani zaradi vsebnosti žveplenih oksidov (SO2). Novost o novem energentu na slovenskem trgu je Butan plin predstavil ob obisku svojega strateškega italijanskega partnerja in lastnika podjetja Liquigas na enem največjih energetskih sejmov v Evropi, 39. mednarodnem sejmu Mostra Convegno Expocomfort (MCE) v italijanskem Milanu. V nizozemski skupini SHV Holdings N.V., ki je večinski lastnik Butan plina in največji distributer utekočinjenega naftnega plina (UNP) na svetu, je UZP prisoten že osem let. Nam najbolj dostopni terminali so na Nizozemskem in v Franciji, veliko terminalov je še v Belgiji, v Italiji, Španiji, na Portugalskem, v Turčiji idr., Butan plin pa ima z nekaterimi dobavitelji že sklenjene pogodbe za 2-3 leta fiksne nakupne cene UZP. Želijo, da bi se uredil tudi terminal na Krku, saj bi to precej znižalo stroške logistike. »Ponudba UZP trenutno na trgu krepko presega povpraševanje,« je povedal komercialni direktor Mitja Štoka. »A potreba na trgu je, saj si predvsem velika podjetja sedaj, v času krize, želijo znižati stroške,« je dodal. Po napovedih naj bi se delež UZP tako v svetovni kot evropski trgovini v prihodnjih letih precej povečal, kar bo imelo pozitiven vpliv tudi na razvoj cen. Uvedba UZP na slovenski trg ne bo sofinancirana s strani EU, bo pa Evropa in s tem tudi Slovenija namenila denar za postavitev infrastrukture za UZP v prometu.

UZP za industrijske uporabnike

V začetku bo UZP namenjen predvsem industrijskim in komercialnim porabnikom. Z njim želijo nadomestiti predvsem uporabo kurilnega olja in mazuta, saj UZP velja za čistejši energent med fosilnimi gorivi in stroškovno učinkovit energent. Konkretna dogovarjanja s podjetji že potekajo, vendar v Butan plinu točnih podatkov še ne želijo razkriti. Prav tako ne lokacij postaj za plinohrame, od koder bodo dobavljali plin, ki ga bodo lahko industrijska podjetja ali večja naselja, če se za to odločijo, najela ali če bodo investirala v postavitev lastnega plinohrama. V povprečju se investicija giblje med 200-500 tisoč evri. Dobava UZP za manjše porabnike trenutno še ni tržno zanimiva, saj bi bilo za ekonomičnost dobave potrebnih na enem območju veliko število manjših uporabnikov. Dolgoročno v Butan plinu pričakujejo 50 % tržni delež UZP na slovenskem trgu. »Pričakujemo, da bomo v povezavi z matičnim podjetjem sposobni zagotoviti najbolj ugoden energent na slovenskem trgu in temu primerno bomo imeli tržni delež. Normalno pa je, da je trg prost in da lahko to poskuša narediti tudi vsak drug,« pravi Tomaž Grm. Po njihovih napovedih bo UZP počasi zamenjal uporabo stisnjenega zemeljskega plina, ki se trenutno uporablja pri določenih avtobusih, kamionih, velik potencial pa ima tudi na zaprtih morjih, kot sta Sredozemsko in Jadransko. Glede na današnjo porabo je po ocenah zaloge zemeljskega plina še vsaj za nadaljnjih 200 let.

Dostava s plinskimi tankerji

UZP do Slovenije ne bo prišel v plinovodih, ampak v posebnih plinskih tankerjih, zato povezave do plinovodov ne omejujejo dostop do UZP. UZP je v tekočem stanju ohlajen na -162 °C in je lažji od vode, v plinastem stanju pa lažji od zraka. Glede na izvor utekočinjenja lahko ima med 90-100 % metana z nekaj primesmi, kot so etan, propan ali dušik. Je modrikasta, nizkovizkozna, predvsem pa nestrupena kapljevina brez vonja. Ima najvišjo kurilno vrednost med energenti, t.j. 53,6 MJ/kg oziroma 25 MJ/l in gori s plamenom, ki doseže 1.950 °C. Širi se s hitrostjo gorenja 12,5 km²/min, pri bencinu je ta številka 4 km²/min. Razmerje med metanom in zrakom opredeljuje zgornjo in spodnjo kalorično vrednost oziroma gorljivost in eksplozivnost UZP. Ta meja se giblje med 5-15 %. Pod 5 ali nad 15 % je plin zelo varen, saj takrat ni gorljiv oziroma eksploziven. Tudi če pride v stik z zrakom ali z vodo, se v trenutku upari in ne povzroča vpliva na vodne površine in na živali. »Pred utekočinjenjem se mora plin popolnoma očistiti primesi, saj lahko sicer pri tako nizki temperaturi pride do poka. Ravno zaradi tega pa ima UZP višjo kalorično vrednost,« je povedal tehnični svetovalec Miran Škoflek.

Ker ima UZP 600-krat manjši volumen kot zemeljski plin, se lahko večje količine energije zagotovijo v manjših rezervoarjih. Ko pride UZP do postaje, se upari s temperaturo okolice. Plin, ki je sicer zamrznjen na -162 °C, se namreč upari tudi pri -20 °C. Za varnost in vzdrževanje tlaka v plinohramu skrbijo pnevmatski ventili, saj bi lahko ob stiku plina z elektriko prišlo do eksplozije. Pomemben del postaj je telemetrični nadzor, ki omogoča stalen nadzor nad stanjem na postaji, vključuje pa tudi sistem naročanja. Ko plin v plinohramu doseže določeno minimalno količino, sistem pošlje o tem obvestilo v bazo. Na podlagi teh informacij se načrtuje in organizira dobava.

Investicija v UZP je za Butan plin velika, predvsem zaradi tehnologije, da se plin ohrani na nizki temperaturi. So se pa naložbe lotili preko nizozemskega matičnega podjetja SHV, ki ima razvito lastno know-how opremo, pri proizvodnji pa sodelujejo s podjetjem, ki je na tem področju prvi na svetu. Prav tako sta njihovi montaža in logistika.

Trg z UZP

Med največjimi državami proizvajalkami UZP so sicer Katar, Oman, Alžir, Indonezija, Malezija, Nigerija, Libija, Avstralija, ki razpolagajo z vsemi 15 velikimi UZP terminali. Tam se zemeljski plin utekočinja, nato se natovori na tankerje za pomorski promet, se pretovori v Evropo in drugam po svetu, od tam pa z intermodalnim transportom s tipiziranimi kontejnerji, v katerih so cisterne, do skladišč, kjer se šele začne spreminjati v plinasto fazo. Dostop do terminalov in možnost prevzema UZP je omejena in dopustna le za tiste distributerje, ki imajo podpisane večletne odkupne pogodbe, med njimi je tudi Butan plin. Velika porabnika UZP sta Japonska in Koreja, kjer imajo 47 terminalov za uplinjanje. V centralnem delu Evrope pa se posli z UZP začenjajo šele sedaj. Med razlogi za to je manjša dobava UZP iz teh krajev v ZDA, kjer so odkrili lastne zaloge zemeljskega plina v skrilavcih. Zato so se ti dobavitelji bolj osredotočili na evropski trg, pri čemer jim koristijo tudi zaostreni odnosi z Rusi pri dobavi plina. Kako bo UZP sprejet na slovenskem trgu, pa se bomo verjetno lahko prepričali že čez nekaj let. A to je energent prihodnosti.