Poročanje o trajnostnosti, skladno s standardi ESRS
Evropski standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS) so dobro znani zlasti velikim družbam in skupinam, ki so že sedaj bile zavezane poročati o nefinančnem poslovanju. To je namreč prva skupina gospodarskih družb, ki bo poročala leta 2025 za poslovno leto 2024 skladno s temi standardi. O njih se veliko govori v medijih, na to temo potekajo različna izobraževanja. Strokovnjakinja za trajnostni razvoj in poročanje mag. Vanesa Čanji svetuje, kje je najbolje začeti, da na koncu ne bo preveč stresno.
Zakaj se podjetja in skupine, ki so zavezane za poročanje o trajnostnosti že sedaj pripravljajo? Je to potrebno ali imajo za to še čas?
Nekaj treme je upravičeno v zraku, saj bo prvič treba poročati skladno s standardi in prvič bo tudi ta del poročila predmet enotnega revizijskega pregleda. Natančen pregled standardov hitro razkrije, da vključujejo nekatere koncepte poslovanja, ki še niso udomačeni v dnevnem poslovanju in je njihovo razumevanje pomanjkljivo. Prav tako standardi vnašajo element vsebinske povezljivosti med t. i. poslovnim delom poročila, izjavo o trajnostnosti in računovodskim delom. To pomeni, da se ti deli ne bodo mogli več pripravljati povsem samostojno in jih potem zložiti v enoten dokument, kot je marsikje praksa. Potrebno je razumevanje celotne slike letnega poročila in povezljivosti, saj standardi predvidevajo vsebinsko povezovanje z dvostranskimi sklici.
Govorite o konceptih, ki so podjetjem manj znana. Na kaj mislite?
Pri svetovalnem delu opažamo nekaj izzivov pri definiranju vrednostne verige in upravljanju deležniških skupin. Marsikatero podjetje ali skupina tega področja nima sistemsko urejenega. Izzive lahko predstavlja skrbni pregled na področju trajnostnosti. Nov koncept je dvojna pomembnost, na kateri temelji izbor vsebinskih področij poročanja. Doslej so podjetja, ki so se opirala na standarde GRI, ocenjevala svoje vplive in prikazovala tiste, ki so pomembni za podjetje in za deležnike. Dvojna pomembnost pa poleg pomembnih vplivov od znotraj navzven na okolje in ljudi vključuje tudi vplive zunanjih sprožilcev na finančne posledice v podjetju ali skupini. To je relativno nov pogled in unija tega prikazovanja so področja, o katerih se poroča.
Koliko časa podjetja potrebujejo, da osvojijo te koncepte?
Omenila sem jih le nekaj, pogosto je veliko več novosti. Zelo priporočljivo je, da podjetja ali skupine naredijo pregled standardov in analizo vrzeli. Tako ugotovijo, katera področja, o katerih bodo morala razkrivati informacije, že upravljajo na ustrezen način. Torej z ustrezno dokumentacijo, z ustrezno sledljivostjo. Priporočam, da glavne vrzeli, ki jih ugotovijo, že odpravijo pred prvim poročanjem.
Kaj se v praksi pogosto ugotovi kot vrzel?
Prav vsa podjetja oziroma skupine morajo izvesti oceno dvojne pomembnosti, saj je to nov koncept. Pogosto v podjetjih manjka jasno definirana upravljavska in nadzorniška struktura trajnostnosti, vključenost ESG tem v upravljanje tveganj in priložnosti – zlasti pogosto manjkajo t.i. podnebna tveganja in priložnosti. Ugotavljamo odsotnost ključnih kazalnikov ESG v poslovni strategiji in pri definiranju kazalnikov uspešnosti. Marsikatero podjetje še nima izračunanega ogljičnega odtisa 1, 2 in 3. obsega in izdelanega akcijskega načrta za upravljanje podnebnih sprememb oz. razogljičenje. To je zlasti pomembno za podjetja, ki podnebne spremembe prepoznajo kot pomembno temo v dvojni pomembnosti. Ključni kazalniki morajo imeti postavljene cilje, ki jih zasledujemo, in akcijske načrte. Le-ti morajo imeti tudi finančne kazalnike, kjer je to smiselno in mogoče. Celoten model – upravljanje, strategija, tveganja in priložnosti ter cilji in metrike – mora biti notranje usklajen, da lahko govorimo o robustnosti poslovnega modela. Torej je kar nekaj pripravljalnega dela, da bo poročanje teklo čim lažje.
