RFID tehnologija | Simon Naglič |
 
Pretekli postopki zbiranja odpadkov niso več zadostni, saj je zaradi strogih smernic EU in pomanjkanja časa potrebno zmanjšati odstotek nastajanja preostanka komunalnih odpadkov pod polovico celotnih količin. Zato se pozornost vse bolj usmerja na identifikacijske tehnologije, ki preprečujejo nastajanje odpadkov oziroma omogočajo popolno sledljivost ter s tem bolj pregledno ločevanje sekundarnih surovin od preostanka odpadkov že na izvoru. S tem se zmanjšajo količine odloženih odpadkov na odlagališčih in stroški odlaganja, poveča pa se odstotek uporabnih surovin.
 

PDATransparentnost sistema radio-frekvenčne identifikacije (RFID tehnologija) omogoča večji nadzor nad sistemom zbiranja odpadkov, lajša pripravo in izvajanje, pripomore pri optimiranju stroškov, hkrati pa zaradi vključitve ‘črnih’ uporabnikov v sistem obračuna povečuje prihodke komunalnih podjetij.
Poleg navedenega se na podlagi uvedbe sistema znatno poveča zadovoljstvo uporabnikov/plačnikov, saj imajo s svojo prizadevnostjo in trudom možnost vplivati na višino zneska na računu.

RFID tehnologija

Brezkontaktna RFID tehnologija omogoča natančno odčitavanje, predvsem pa brezkontaktno zajemanje podatkov in njihovo pošiljanje preko komunikacijskih protokolov. Identifikacija s pomočjo radijske frekvence je trenutno ena najbolj uporabnih tehnologij, s katero se ukvarjajo največja svetovna trgovska in logistična podjetja. Za RFID tehnologijo je dolga in stabilna zgodovina razvoja od 60. let prejšnjega stoletja, toda šele sedaj je zaradi izboljšave tehnologije in padca cene njenega razvoja postala zanimiva tudi za širšo uporabo. Izboljšave tehnologije so omogočile aplikacije v različnih logističnih, industrijskih in storitvenih dejavnostih.

RFID identifikacijska tehnologija v sistemih odvoza odpadkov

RFID identifikacijska tehnologija v sistemih odvoza odpadkov

RFID identifikacijska tehnologija v sistemih odvoza odpadkov

RFID tehnologijo se v sistemu identifikacije zabojnikov ponazarja v RFID čipu, ki se namesti v posebej za to predvideno mesto na sprednji strani zabojnika. V osnovi RFID čip ponazarja 16-mestno unikatno število, ki samo po sebi ne pove ničesar, če ni na drugi ustrezno opremljenih komunalnih vozil za praznjenje zabojnikov ter namenskega sistema za obdelavo podatkov. Vgrajena identifikacijska oprema na kamionih omogoča branje podatka, ki ga predstavlja zapis v čipu zabojnika, ter posledično sledenje praznjenja vsakega posameznega zabojnika, kar omogoča vgrajena oprema za GPS pozicioniranje.
Poleg RFID čipa je za uporabnike zabojnikov zelo pomembna tudi nalepka z naslovom lastnika zabojnika oziroma odjemnega mesta. Ta nalepka se uporablja pri individualnih zabojnikih v gospodinjstvih in podjetjih. Nalepka je namenjena tako uporabnikom kot tudi intervencijskim ekipam na terenu, saj lahko posamezen zabojnik identificirajo brez uporabe posebnih čitalcev (z uporabo t.i. govoreče črtne kode). Vsak zabojnik je vezan na točno določeno odjemno mesto. Zaradi točnosti je potrebno ves čas skrbeti, da ne pride do medsebojnih zamenjav zabojnikov. Podatki o odjemnem mestu in uporabniku se namreč s pomočjo računalniške aplikacije uparijo s številko RFID čipa, ki ga vsebuje zabojnik na posameznem naslovu, slednje pa velja kot temelj vseh nadaljnjih aktivnosti. Zagotavljanje točnosti ureditve terena ter podatkovne baze je torej bistvenega pomena.

Vzpostavitev sistema za sledenje uporabnikov

Za vzpostavitev sistema sledenja uporabnikov storitev je v prvi fazi potreben predvsem strokovno usposobljen tim. Z uporabo in podporo namenskih računalniških aplikacij se lahko izvaja distribucija novih zabojnikov, montaža čipov na že obstoječe zabojnike oziroma popis in ureditev obstoječega stanja že nameščenih zabojnikov. Končni cilj je z uporabo informacijskih tehnologij spremljati vsakega posameznega uporabnika storitev, s tem pa uvesti pravičen sistem obračuna ter posledično zmanjšati količine nastajanja mešanih komunalnih odpadkov.

Klicni center za informiranje uporabnikov

Vsak projekt se prične z dobrim poznavanjem okolja. Uporabnik mora sistem razumeti in imeti predvsem zaupanje vanj, saj bo le tako pripravljen ponuditi svoje dolgotrajno sodelovanje. Če nasprotovanje uporabnikov postane preveliko, je veliko težje narediti sistem uspešen.
Za ta namen je priporočljivo, da se pred pričetkom vsakega projekta uvede brezplačna telefonska številka za pomoč uporabnikom – t.i. zeleni telefon za sprejemanje informacij, vprašanj ali pritožb med uvajanjem sistema. Operaterji v klicnem centru zelo dobro poznajo celoten sistem in se lahko z uporabniki pogovarjajo na oseben in prijazen način, jim pomagajo pri pravilnih odločitvah glede izbire zabojnika, jih informirajo o projektu oziroma odgovarjajo na njihova vprašanja.
Ena izmed najpomembnejših stvari pri izvedbi projekta je zagotavljanje čim bolj popolne baze podatkov o uporabnikih. Baze podatkov z informacijami o populaciji se konstantno spreminjajo. Vsak dan trajanja projekta razdeljevanja zabojnikov se občani odseljujejo in priseljujejo, gradijo se nove hiše in naselja.

Vzdrževanje in upravljanje sistema baz podatkov

Za uspešno oskrbovanje informacij je nujno, da je v vsakem trenutku zagotovljen nadzor in pregled nad potekom del ter aktivnostmi, ki so se zgodile in ki se še morajo zgoditi. Le na tak način je možno po končani vzpostavitvi sistema kakovostno vzdrževanje. Vzdrževanje je mišljeno v smislu stalnega pregleda nad sistemom ter vodenega, kontroliranega in ažurno vnašanje sprememb na terenu v računalniško aplikacijo. Bistvo celotnega upravljanja je v usklajenosti stanja na terenu z bazami podatkov, zato je skrb za točnost podatkov brezkončen projekt največjega pomena. Vsak izpuščen uporabnik v sistemu obračuna odpadkov posledično pomeni zmanjšan prihodek v obračunskem obdobju.