Revizije pokazale precej nepravilnosti – EOL 81

Gre za revizijo učinkovitosti izvajanja Zakona o vodah in podzakonskih aktov v letih 2009 in 2010 in za  revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja Ministrstva za okolje in prostor pri vzpostavitvi pogojev za izvajanje dimnikarske službe in nadzoru nad njenim izvajanjem od leta 2009 do leta 2011. V tem letu smo izdali tudi revizijsko poročilo o uspešnosti izvajanja ukrepov za učinkovito rabo energije, v obdobju od leta 2008 do konca leta 2011, Eko sklada in sedmih ministrstev, ki izvajajo ukrepe iz Akcijskega načrta za učinkovito rabo energije.

MKO in izvajanje zakona o vodah

Pri izvajanju revizije Učinkovitost poslovanja Ministrstva za okolje in prostor pri izvajanju Zakona o vodah in podzakonskih aktov smo ugotovili, da področje upravljanja z vodami še vedno ni strateško celovito urejeno, vodne pravice pa se ne podeljujejo pravočasno. Zaradi nezaračunavanja plačil za rabo vode je Republika Slovenija zgolj v letih 2009 in 2010 izgubila najmanj 10,5 milijona evrov proračunskih prihodkov, v obdobju od leta 2005 do 2011 pa najmanj 25 mio evrov. Ker je z različnim pristopom k zaračunavanju koncesijskih dajatev neenakopravno obravnavala posamezne uporabnike voda in nekaterim s tem omogočala boljši tržni položaj, je povzročila tudi tveganje nastanka nedovoljenih državnih pomoči. V vodni sklad niso bili vplačani vsi prejemki, poraba sredstev pa ni temeljila na vnaprej določenih ciljih, merilih in prioritetah za določitev projektov, ki se financirajo iz sklada za vode, Zaradi tega niso izvedeni ustrezni ukrepi urejanja vodotokov in s tem niso ustrezno zmanjšane posledice naravnih nesreč. Poslovanje ministrstva smo zato ocenili kot neučinkovito.

O vzpostavitvi pogojev za izvajanje dimnikarske službe

Tudi v reviziji Pravilnost in smotrnost poslovanja Ministrstva za okolje in prostor pri vzpostavitvi pogojev za izvajanje dimnikarske službe in nadzoru nad njenim izvajanjem od leta 2009 do leta 2011 smo ugotovili, da se kljub že izvedeni reviziji za obdobje od 2004 do 2006 ni veliko spremenilo. Ministrstvo še vedno ni ustrezno opredelilo vsebine del in pravila dimnikarske službe. Z vsakoletnim spreminjanjem tarifnega sistema je povzročalo zmedo, ustreznosti kalkulativnih elementov cene pa ni preverjalo. Ni vzpostavilo in vodilo evidence kurilnih naprav in evidence storitev dimnikarske službe. Prav tako ni preverjalo, ali izvajalci dimnikarskih storitev sploh izpolnjujejo pogoje za izvajanje te službe in kljub pobudam ni pričelo s postopki prenosa ali odvzema koncesij neustreznim izvajalcem. Posledično je zaradi velikega števila pritožb tudi delež izvedenih nadzorov inšpekcijskih služb iz leta v leto manjši in je v letu 2011 znašal le še petino prejetih prijav. Poslovanje ministrstva smo ocenili kot neuspešno in neučinkovito, za pravilnost poslovanja pa smo izrekli negativno mnenje.

Kako uspešno je bilo izvajanje ukrepov za učinkovito rabo energije?

Računsko sodišče je revidiralo uspešnost izvajanja ukrepov za učinkovito rabo energije v obdobju od leta 2008 do konca leta 2011 Eko sklada in sedmih ministrstev, ki izvajajo ukrepe iz Akcijskega načrta za učinkovito rabo energije. S porabljenimi 34,9 milijona evrov javnofinančnih sredstev bo sicer dosežen cilj, to je 9-odstotni prihranek energije do konca leta 2016, vendar k temu izvedeni ukrepi prispevajo le 32 odstotkov. Večina izkazanih prihrankov energije nastaja kot posledica gospodarske krize in nekaterih metod za izračun prihrankov energije, ki temeljijo zgolj na ocenah. K prihrankom energije so v največji meri prispevale aktivnosti Eko sklada, medtem ko je bilo v javnem sektorju doseženih manj kot en odstotek načrtovanih prihrankov energije zaradi neizvajanja predvidenih ukrepov Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za finance. Ministrstvo za promet je načrtovalo izvajanje ukrepov integriranega javnega potniškega prometa, vendar bodo učinki tega projekta vidni šele po koncu izvajanja akcijskega načrta. Prihranki energije pri prometu, ki sicer presegajo načrtovane, so izračunani z uporabo metod, temelječih na ocenah, čeprav ukrepov z neposrednimi učinki na rabo energije Ministrstvo za promet ni izvajalo.

Upravljanje odlagališča Ostri Vrh

V začetku avgusta smo izdali tudi revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja Komunalnega podjetja Logatec, d. o. o, Logatec s poudarkom na upravljanju odlagališča nenevarnih odpadkov Ostri vrh, pravilnosti poslovanja Občine Logatec pri izvedbi investicije v razširitev odlagališča nenevarnih odpadkov Ostri vrh ter pravilnosti poslovanja Ministrstva za okolje in prostor pri izdaji okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj ter zagotavljanju nadzora nad spoštovanjem predpisov pri upravljanju in razširitvi odlagališča nenevarnih odpadkov Ostri vrh v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 3. 2011. Vsem trem revidirancem smo glede na njihove vloge pri tem odlagališču izrekli negativno mnenje, saj se je odlagališče Ostri vrh v Logatcu razširilo brez okoljevarstvenega, gradbenega in uporabnega dovoljenja in v neskladju z določili Zakona o javnem naročanju. Na njem so se odlagali odpadki, ki so presegali dovoljeno količino, ter tudi neobdelani komunalni odpadki. Niso se izvajali ukrepi Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor za odstranitev odloženih odpadkov z razširjenega dela odlagališča, da bi se zagotovilo ustrezno ravnanje z izcednimi vodami, saj so njihove emisije presegale mejne vrednosti. Napačno je bila obračunana tudi okoljska dajatev, sredstva finančnega jamstva pa je občina porabljala nenamensko. Ministrstvo pa je o vlogi upravljavca odlagališča za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja odločalo šele v dveh letih po prejemu vloge, čeprav za izdajo dovoljenja niso bili izpolnjeni pogoji. Kljub pozno izdani odločbi inšpektorata (šest mesecev od ugotovljene kršitve) o odstranitvi odpadkov je odločilo šele v letu dni po pritožbi, o pritožbi na odločbo o odstranitvi objekta pa šele po osmih mesecih ter s tem dopuščalo odlaganje odpadkov na objektu brez pridobljenih dovoljenj. Kljub ugotovitvi nelegalne gradnje, inšpektorat odgovornih oseb ni kaznoval s predpisanimi globami in ni preprečil nedovoljenega odlaganja odpadkov.