Oskrba s plinom
| Avtor: Jože Volfand |
Moram poudariti, da evropska plinovodna omrežja delujejo nemoteno in stabilno vse od začetka vojne v Ukrajini. Rešitve, ki bi nastale ob omejitvah ali prekinitvi ruskih dobav plina, so prednostno usmerjene v nadomeščanje zmanjšanja dobav, ki bi bile dobavljive iz drugih virov, pojasnjuje razmere na trgu s plinom Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi. Kot pravi, trg plina deluje, rešitev pa ni v novih dobaviteljih, temveč v novih dobavnih virih. Kar zadeva gospodinjstva, ne pričakuje omejitev, bodo pa najbrž vplivale na manjšo rabo visoke cene plina. Slovenija nima velikih količin domačega plina, a bi v primeru črnega scenarija tudi to pomagalo k zanesljivi oskrbi. Sicer pa je prihodnost in priložnost proizvodnja zelenega plina in obnovljivih plinov, je prepričan sogovornik.
Kakšen energent je zemeljski plin, če merimo njegove vplive na okolje?
Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo, če govorimo o izpustih CO2. Naj navedem, da izpusti pri zgorevanju količine zemeljskega plina, ki ustreza energijski vrednosti 1 GJ (278 kWh) znašajo 55.9 kg, kar je manj kot na primer pri dizlu, kjer znašajo izpusti 74 kg. A tudi občutno manj kot pri premogu, kjer so izpusti celo dvakrat višji, okrog 96 kg, oziroma lignitu, kjer so izpusti med 100 kg in 110 kg. Razlog za nizke izpuste je v visoki energijski gostoti metana, ki je glavna komponenta zemeljskega plina. Zemeljski plin ima tako najvišjo energijsko gostoto izmed vseh fosilnih goriv. Izjema je vodik, ki pa ga je mogoče pridobivati iz obnovljivih virov energije in takšen vodik ne spada med fosilna goriva. To so razlogi, da zemeljski plin večkrat omenjamo kot najčistejše fosilno gorivo in gorivo prehoda iz fosilnih na obnovljive vire energije.
EK je jedrski energiji in zemeljskemu plinu prehodno opredelila status zelenih virov energije. Zaradi ruskega napada na Ukrajino so na trgu z energenti povsem nove razmere. Kako je z oskrbo s plinom zdaj, kakšne so prognoze in kako bodo gospodinjstva čutila zmanjšanje ruskih dobav plina in velike podražitve? Agencija za energijo je sprožila prvi plinski alarm.
Evropska komisija je z vključitvijo zemeljskega plina in jedrske energije v uredbo o taksonomiji obema dodelila pomembno vlogo v okviru trajnostnega prehoda. Razmere na energetskem trgu so se z vojno v Ukrajini v začetku leta 2022 v Evropi povsem spremenile. Trend visokih cen, ki je zaznamoval konec leta 2021, se je tako še povečal. Dodatno negotovost so povzročile grožnje o prekinitvi ruskih dobav zemeljskega plina za Evropo.
Vendar v oskrbi še ni hudih motenj.
V času od začetka vojne v Ukrajini do danes so prenosni plinovodni sistemi v Evropi in dobave plina iz različnih virov potekale zanesljivo in oskrba nikjer ni bila motena. Na strani operaterjev prenosnih sistemov tudi ni nobenih drugačnih napovedi za prihajajočo jesen in zimo. Bolj zahtevna je situacija na strani dobave. V kolikor bi prišlo do omejitev ali pa celo do prekinitve ruskih dobav plina za Evropo, bi to terjalo enoten evropski odziv glede koriščenja ostalih, nadomestnih virov plina. Trenutna odvisnost Evrope od ruskih dobav je namreč previsoka, da to ne bi vplivalo na energetsko oskrbo. Še posebej to velja za zimska obdobja, ko je odjem najvišji.
In kaj se bo zgodilo?
Ključno vlogo bodo za prihajajočo zimo odigrala evropska skladišča plina, ki se sedaj intenzivno polnijo. Kot vse kaže, bomo zimo pričakali pripravljeni. Glede gospodinjstev ne pričakujemo, da bi jih prizadele kakršne koli omejitve ali prekinitve. Pričakovati pa je, da bo svoje napravil efekt visokih cen, ki bodo zagotovo povzročile večjo varčnost uporabe vseh vrst energentov, ne le zemeljskega plina. Večja bo skrb za večjo učinkovitost porabe, s tem pa tudi na nižjo porabo.
Kako bo torej v Sloveniji, vlada sprejema ukrepe. Kako bo Slovenija zagotovila varnost oskrbe s plinom in kakšne so potrebe? V kakšnem položaju se bo znašla na primer Energetika Ljubljana, ki načrtujejo veliko naložbo v izgradnjo plinsko-parne enote, s čimer bo močno zmanjšala porabo premoga?
Podobno kot to poteka v vseh evropskih državah, tudi v Sloveniji poteka vrsta aktivnosti akterjev na trgu zemeljskega plina in operaterjev plinovodnih sistemov za zagotovitev zanesljive oskrbe s plinom. V luči tveganj glede dobav iz vzhodne dobavne smeri, iz katere v Slovenijo priteka praviloma ruski plin, se je operater prenosnega sistema plina preusmeril na zahodno dobavno smer in interkonekcijo z italijanskim prenosnim sistemom pri Gorici. Naj poudarim, da ima družba Plinovodi v izvajanju dopolnjeni Desetletni razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2022-2031. Dopolnitev razvojnega načrta je bila izvedena z namenom takojšnjega pristopa k naložbam za povečanje prenosnih zmogljivosti na mejni točki z italijanskim prenosnim sistemom. S tem bi dosegel zanesljivost oskrbe iz zahodnih dobavnih virov. Dopolnitev je bila javno razgrnjena marca 2022 in zanjo je bilo pridobljeno soglasje Agencije za energijo v maju 2022. Status je v izvajanju.
In drugi ukrepi?
Prizadevamo si, da bi v sodelovanju z madžarskim OPS vzpostavili novo plinovodno povezavo z Madžarsko. Ta bi slovenskim dobaviteljem in odjemalcem omogočila dostop do madžarskih podzemnih skladišč plina. Prav tako si slovenski operater prizadeva za povečanje zmogljivosti v smeri Hrvaška – Slovenija. To je projekt, ki je vključen tudi na 5. listo PCI projektov in za katerega mora hrvaški OPS na svoji strani ojačati del prenosnega sistema plina. Gre torej za vrsto aktivnosti, da bi se zagotovila zanesljivost oskrbe s plinom za vse slovenske uporabnike.
Energetika Ljubljana?
Glede vloge Energetike Ljubljana, ki zaključuje naložbo v plinsko parno enoto, bi želel poudariti, da se njena vloga v povezavi s trenutno situacijo v ničemer ne spreminja. Dolgoročni in strateški cilj prehoda iz premoga na plin v Ljubljani bo realiziran. Pri tem naj izpostavim dejstvo, da gre za tehnološko najsodobnejšo opremo, ki se bo lahko uporabljala tudi za mešanice zemeljskega plina in zelenega vodika in kasneje tudi vse do 100% vodika. Lahko torej rečem, da je Energetika Ljubljana s to enoto napravila prvi konkreten korak k uporabi čistejšega energenta in si dolgoročno odprla pot za uporabo nizkoogljičnega, v naslednjih fazah zelenega ter brezogljičnega energetskega vira.
Lahko pa pride do črnega scenarija. Kaj naj bo kratkoročno in dolgoročno v fokusu nacionalnega načrta za izredne razmere v primeru popolne zapore za dobavo plina iz Rusije? Bo Slovenija morala podaljšati uporabo premoga? Bo začela izkoriščati zaloge plina, kolikor jih ima? So realni dogovori z novimi dobavitelji plina?
Slovenija že ima Akt o načrtu preventivnih ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom in Akt o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom. Pristojni organ je Agencija za energijo, ki skladno z navedenim določa izvajanje ukrepov in dejavnosti za obvladovanje krize ter določa stopnje krize pri oskrbi s plinom. Moram poudariti, da evropska plinovodna omrežja delujejo nemoteno in stabilno vse od začetka vojne v Ukrajini. Rešitve, ki bi nastale ob omejitvah ali prekinitvi ruskih dobav plina, so prednostno usmerjene v nadomeščanje zmanjšanih dobav, ki bi bile dobavljive iz drugih virov. Prehod na druge energente ni tako enostaven, predvsem pa ne tako hiter. Običajno gre za velike in zahtevnejše energetske objekte, ki jih ni mogoče zgraditi čez noč. Slovenija nima svojih nahajališč plina, ki bi vidno lahko nadomestila trenutno porabo, prav tako nima lastnih skladišč plina. Ocenjujemo, da trg plina deluje in da rešitev trenutne situacije ni v novih dobaviteljih plina, temveč v novih dobavnih virih.
Del stroke ocenjuje, da z obnovljivimi viri energije ne bo mogoče nadomestiti plina, nafte in premoga. Za postavitev sončnih elektrarn pa da se potrebuje preveč prostora. Izhod za nemoteno oskrbo vidijo v jedrski energiji. Kar zadeva možnosti za domači plin, naj bi poleg vrtine pri Petišovcih razmislili o porabi metode frackinga, ki je prepovedan. Kaj je za Slovenijo realna optimalna mešanica energentov leta 2030? Je načrt naložb znan? Kaj načrtuje energetski sektor?
Slovenski strateški dokumenti na nacionalnem nivoju predvidevajo povečevanje rabe OVE, kot so sončna in vetrna energija ter hidropotencial, obenem pa občutno zmanjšanje rabe trdih in tekočih fosilnih goriv. Za prehod iz premogovih tehnologij je predvidena tudi raba zemeljskega plina, ki se mu dolgoročno in z vedno večjim deležem pridružujejo še plini iz obnovljivih virov, kot sta sintetični plin in zeleni vodik. Sicer drži, da so bili ti dokumenti sprejeti pred pretresi na energetskih trgih, ki sta jih povzročila najprej Covid-19, nato pa še vojna v Ukrajini. Kljub temu še vedno velja ocena, da bosta oba vpliva zeleni prehod v Evropi samo še pospešila. Slednje potrjuje tudi evropski načrt in energetska strategija, zadnja z načrtom ukrepov RePowerEU in pred tem Pripravljeni na 55. Jedrska energija je bila za oskrbo Slovenije vedno zelo pomemben dejavnik. Ohranja se tudi v prihodnjih projekcijah. Na področju plina ne pripisujemo velikih možnosti za vidnejšo vlogo domačemu zemeljskemu plinu. Gre za manjše količine, ki pa bi nam v kriznih razmerah na vsak način koristile. Vse večjo vlogo v prihodnjih projekcijah imata proizvodnja zelenega vodika in obnovljivih plinov. Takšen bo tudi trend v Evropi. Temu bo sledila tudi evropska oskrba po plinovodnih omrežjih.
Brez naložb ne bo šlo, a Slovenija zamuja.
Slovenski energetski sektor ima pripravljenih vrsto naložb, ki podpirajo zeleni prehod in uporabo trajnostnih tehnologij. Težave, s katerimi se srečujemo, pa je njihova ekonomika. Potrebujejo namreč finančne vzpodbude in večji delež sofinanciranih sredstev. Na ta način bomo tudi v Sloveniji dolgoročno prehajali na večjo stopnjo lastne proizvodnje in manjšo uvozno odvisnost.
Agencija za energijo je maja dala soglasje k spremembam vašega Desetletnega razvojnega načrta prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2022—2031. Kaj je največji razvojni izziv vaše družbe – zagotovitev oskrbe s plinom, naložbe v infrastrukturo, razvoj distribucijskih sistemov za zemeljski plin v občinah (Kakšno je zanimanje občin za plin?), naložbe v razvoj vodikovih tehnologij …?
Omenil sem že, da je bila dopolnitev desetletnega razvojnega načrta prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2022-2031 izvedena zaradi takojšnjega pristopa k naložbam za povečanje prenosnih zmogljivosti na zahodni primopredajni točki, na interkonekciji z italijanskim prenosnim sistemom. Razvojni izziv te dopolnitve je bil tako namenjen predvsem zagotavljanju večje zanesljivost oskrbe iz zahodnih dobavnih virov. Sicer pa dokument, ki ga operater prenosnega sistema plina pripravlja in nanj pridobi soglasje Agencije za energijo vsako leto za naslednje desetletno obdobje, zelo široko obravnava vrsto področij svojega delovanja. Tako je v postopku sprejema že nov Desetletni razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2023-2032, ki je bil v postopku enomesečnega javnega posvetovanja razgrnjen v aprilu 2022 in na katerega je Agencija za energijo prav tako zaključila javno posvetovanje 11. julija 2022 .
Kaj je v fokusu?
Poleg stalnih vsebin, ki pokrivajo projekcije različnih skupin naložb, tako širitve omrežja za namen distribucije plina kot tudi naložbe za povečanje obratovalne zanesljivosti in projekte povezav s sosednjimi prenosnimi sistemi, dokument pokriva tudi vrsto drugih vsebin. Na primer pregled delovanja trga, napovedi količin in prenosov ter ostalo. V zadnjem razvojnem načrtu so ključne novosti vezane na projekte povečanja obratovalne zanesljivosti in priprave prenosnega sistema na sprejem novih plinov. Projekti so vključeni tudi v desetletni razvojni načrt ENTSOG TYNDP.
Kakšen je interes industrije za uporabo zemeljskega plina in v gospodinjstvih, kjer je v primeri z državami EU poraba bistveno manjša? Ali bodo visoke podražitve plina še bolj zmanjšale povpraševanje po tem energentu? Odjem zemeljskega plina v letu 2020?
Trend porabe zemeljskega plina v Sloveniji, če primerjamo zadnje nekajletno obdobje, je stabilno in v rahlem porastu. Naj navedem, da je ta znašala v letu 2021 10,127 TWh. V obdobju nestabilnosti na trgu, od lanskega novembra dalje, ki so ga zaznamovali nihanja in neobičajno visoka rast cen, operater prenosnega sistema ne zaznava bistvenega zmanjšanja porabe ali manjšega povpraševanja. Je pa pričakovati, kot drugod po Evropi, da se bo učinek visokih cen bolj občutil s potekom obstoječih pogodb in da bo ta povzročil večjo optimizacijo porabe zaradi varčevanja pri ogrevanju prostorov, ki niso v uporabi, ali pri optimizaciji temperaturnih nastavitev tako pri ogrevanju kot pri uporabi za tehnološke namene. Kolikšno bi utegnilo biti to zmanjšanje, je sedaj še prezgodaj napovedovati.
Slovenija že ima Akt o načrtu preventivnih ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom in Akt o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom..
Raba zemeljskega plina v prometu se je v zadnjih letih povečevala. Kako raste infrastruktura za alternativna goriva v prometu in kakšni so premiki v spremembi voznih parkov v občinah?
V Sloveniji je trenutno 6 SZP polnilnic: tri v Ljubljani ter po ena v Mariboru, Celju in na Jesenicah, ter dve polnilnici za UZP: 1 v Sežani in ena v Ljubljani. Akcijski program za alternativna goriva v prometu predvideva povečevanje števila vozil osebnega ter javnega in tovornega SZP ter uvajanje vodikovih vozil. Za tovorni promet je predvideno tudi povečavanje števila vozil na UZP. Predvideno je povečanje števila polnilnic SZP na 14, polnilnic UZP na tri ter vodikovih polnilnic na devet do leta 2030. Po dostopnih podatkih je bilo v voznem parku Ljubljanskega potniškega prometa v letu 2020 87 avtobusov na SZP, v voznem parku izvajalca javnega potniškega prometu v Mariboru pa 17 avtobusov na SZP. Vsi mestni avtobusi v Celju so na SZP. Avtobusni prevozniki se zanimajo tudi za nadgraditev njihovih voznih parkov z vozili na alternativni pogon, kot je na primer vodik. Zanimiva je tudi možnost uporabe biometana v vozilih na SZP. Takšna rešitev omogoča razogljičenje rabe zemeljskega plina v prometu brez zamenjave obstoječih SZP avtobusov.
Kako je v tovornem prometu?
Na področju težkega tovornega prometa se kaže trend povečanega interesa za UZP, vključno z bio UZP. S širšo ureditvijo UZP polnilnih mest v Sloveniji je mogoče računati tudi na postopen prehod vseh večjih prevoznikov na ta energent. Predpogoj bo seveda tudi njegova konkurenčna cena.
Slovenija je v evropskem razvojnem načrtu TYNDP. Na strokovnem srečanju Strateškega sveta za energetski prehod ste dejali, da je slovenski prenosni sistem plina aktivni del evropskega prehoda na nove pline. Omenjali ste priložnost za domačo proizvodnjo zelenih plinov, hranjenje viškov OVE, razbremenitev energetskih ukrepov in zeleno oskrbo slovenskih uporabnikov. Kakšne in kje so možnosti za domačo proizvodnjo zelenih plinov?
V družbi Plinovodi smo na področju prehoda na nove pline aktivni že vrsto let. Letos smo v predlog desetletnega razvojnega načrta prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2023–2032 prvič vključili tudi načrt prilagoditev za sprejem novih plinov. Tudi sicer smo na širok način obdelali tematiko, ki za evropske države postaja vse bolj realnost in hkrati priložnost. Na ta način bomo aktivno prispevali k prehodu na OVE in k uvajanju trajnostnih tehnologij tudi na področju plina. S tem pa vse bolj izpostavljamo tudi možnosti in priložnosti za domačo proizvodnjo zelenih plinov, kot so to sintetični plin, bio metan in zeleni vodik. Njihova proizvodnja je vezana predvsem na razpoložljivost obnovljive električne energije oziroma njenih viškov. Danes takšnih viškov v Sloveniji še ni na voljo toliko, da bi bila upravičena proizvodnja večjih moči in zmogljivosti. Se bo pa to po pričakovanjih spremenilo v bližnji prihodnosti z implementacijo obstoječih in novih ukrepov vezanih na vse večji delež OVE.
Prihodnost je vodik.
Družba Plinovodi je v okviru svoje dejavnosti skupaj z ostalimi evropskimi operaterji prenosnih sistemov plina pristopila k inciativi vzpostavitve Evropske vodikovodne hrbtenice. Slovenija je namreč v območju kar dveh potencialnih vodikovih koridorjev za Evropo. Z vključitvijo bo predstavljala njen aktiven člen tako zaradi konkurenčne oskrbe slovenskih uporabnikov kot za namen nastopa slovenskih proizvajalcev zelenega vodika na evropskem trgu.
