Voda v slovenski Istri
| Avtor: Jože Volfand |
»Slovenska Istra je edina pokrajina, ki sama nima dovolj vode za oskrbo svojih prebivalk in prebivalcev ter naših gostov, ki nas najbolj množično obiskujejo prav v času, ko je pitne vode najmanj. Posledično tega problema ne moremo rešiti sami, v okviru vodovodnega podjetja in lokalnih skupnosti kot njegovih lastnic. Rešitev je v dodatnem in zadostnem vodnem viru surove vode, ki pa ne leži na območju, ki ga pokrivamo in oskrbujemo«, predstavlja aktualno vodno krizo Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda. Direktorsko funkcijo je prevzel pred tremi leti. Dodaja še, da jim ustavno pravico do pitne vode poleg drugih zdaj zagotavlja sosednja Hrvaška.
Koliko ste uspeli z dovozi vode v vojaških in gasilskih cisternah omilili težave z oskrbo pitne vode in kolikšne so bile omejitve porabe vode za gospodinjstva in gospodarstvo? V čem se letošnje izjemne razmere zaradi sušnih mesecev razlikujejo od drugih podobnih poletij?
Dovozi vode s strani države, Ministrstva za obrambo oziroma Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje so bili ključnega pomena, da je oskrba s pitno vodo v zadnjih dneh in tednih sploh še obstajala. Brez teh količin, bi se enačba, ki ima na eni strani porabo in na drugi potrebne količine za pokritje te porabe, ne izšla. Letošnje poletje oziroma že celo leto od zime naprej, predvsem pa tudi pomlad je izjemno sušno. Resnih padavin ni bilo že od novembra lani. Zato so tudi vsi vodostaji, tako rek kot podtalja, izjemno nizki. Težave z vodooskrbo so se na našem področju začele letos veliko prej kot v preteklih letih. Naše uporabnike smo o tem začeli opozarjati že sredi maja. V prvi polovici junija smo opozarjanje stopnjevali in poudarjali, kakšne posledice bo imela huda suša pri zagotavljanju pitne vode. Občane in gospodarstvo smo pozivali k varčni porabi pitne vode že tedaj. Te prošnje in opozorila, kasneje pa tudi omejitve in prepovedi uporabe pitne vode za nenujne namene in posebno rabo so imele odločilen vpliv na zmanjšanje porabe pitne vode v slovenski Istri.
Kje ste najbolj omejili porabo?
Med omejitvami in prepovedmi je imela največji vpliv prepoved zalivanja javnih zelenic, pranje cest in trgov, zaprtje tušev na plažah, poziv podjetjem k znižanju porabe. Torej prepoved uporabe pitne vode povsod tam, kjer ni nujno, da se uporabi pitna voda. Zlasti pranje vozil, plovil in podobno. Ta je sedaj na resnično spodnji meji. Na drugi strani pa se niža tudi izdatnost vseh razpoložljivih virov. Ključno je, da je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o zagotavljanju dodatnih količin pitne vode s prevozi iz reke Unice, ki nam jo v organizaciji Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje dovažajo v cisternah predstavniki slovenske vojske, gasilci in zasebniki. S tem smo vsaj zaenkrat obdobje razpoložljivosti pitne vode na pipah naših uporabnikov dodatno podaljšali. Ali se bomo uspeli izogniti redukcijam, ta hip še ne vemo. Vse je odvisno od pomoči iz zraka, torej od tega, kdaj nas bodo dosegle kakšne obilnejše padavine.
Vodo ste morali zlivati tudi v posušeno strugo Rižane. Toda kakšne so vsaj približne napovedi glede oskrbe s pitno vodo v prihodnjih mesecih? Koliko vode lahko pričakujete iz Kraškega vodovoda Sežana in Istrskega vodovoda Buzet?
Za zagotavljanje biološkega minimuma v strugo reke Rižane vračamo občutne in dragocene količine. Žal se količina vode v zaledju izvira niža. Je omejena. Te vode ni dovolj ne za potrebe vodooskrbe ne za potrebe reke Rižane. Tudi voda, ki jo vračamo v strugo, hitro ponikne in od nje struga dolvodno nima veliko. Je pa v tem primeru reka Rižana izjema. Lahko rečemo, da ima privilegij, saj v tem trenutku ne poznamo reke, ko bi zanjo kdo tako dodatno skrbel in vanjo zlival dodatne, tako dragocene količine vode. Struga reke Reke je že popolnoma suha. Tudi drugim rekam po Sloveniji in Evropi v tem času pretoki padajo. Razmere so ponekod že zelo kritične. Rižana v tem ni nobena izjema. Klimatske spremembe, ki kažejo na segrevanje ozračja, so vse bolj očitne in z njimi tudi posledice v obliki dolgih sušnih obdobij, ki resno ogrožajo razpoložljive vodne vire.
Toda letos so razmere samo še hujše, kot so bile.
V Rižanskem vodovodu Koper si ves čas prizadevamo zagotoviti pitno vodo občanom, ker je pitna voda življenjskega pomena. Z izjemnimi prizadevanji vseh zaposlenih, razumevanjem naših občanov v dani težavni situaciji in ob pomoči, ki nam jo je zagotovila Vlada, nam je do sedaj uspelo zagotoviti pitno vodo in tudi vračati zadostne količine v strugo reke Rižane. In to kljub dejstvu, da je razpoložljive vode iz dneva v dan manj. V celotni Istri je stanje enako. Edini zanesljiv vir je iz Kraškega vodovoda Sežana, od koder nam konstantno dobavljajo skoraj tretjino potrebnih količin. Ta pomoč je ključna in za to smo jim neizmerno hvaležni. Iz Istrskega vodovoda Buzet, s katerim imamo prav tako sklenjeno pogodbo in smo prav tako povezani je letos dobava veliko bolj kritična. Soočajo se z enakimi težavami kot mi. Razpoložljive količine, ki nam jih lahko dobavijo, se zmanjšujejo iz dneva v dan. V Kraškem vodovodu Sežana je za zdaj stanje vodooskrbe še stabilno. Kako dolgo bo, tega nihče ne ve. Upravo RS za zaščito in reševanje smo prosili za zvišanje količin vode, ki nam jih pripeljejo v cisternah na vodarno v Cepkih. Z varčevalnimi ukrepi, maksimalnimi prizadevanji vseh deležnikov in s pomočjo dodatnih količin vode, ki smo jo dobili v cisternah smo se kot kaže izognili najhujšemu scenariju.
A prejšnje suše so opozarjale, da so nujni novi viri.
Drugih vodnih virov, drugih rešitev, s katerimi bi lahko letos interventno še dodatno reševali krizo, na žalost nimamo in vse je odvisno od vremena. Od pomoči iz zraka. Izvir reke Rižane je suh in trenutno polovico vode, ki jo prečrpamo iz podtalnice in zalednega dela, zlivamo v strugo. S tem tudi zagotavljamo več kot polovico trenutnega pretoka reke na merilnem mestu. Žal ta voda sproti ponika v podtalje. Z nadaljevanjem suše bomo težko zagotavljali biološki minimum v strugi reke Rižane. Poleg tega nam je ključnega pomena, da zagotavljamo pitno in zdravo vodo, ker je zdravje naših občank in občanov ter njihovih gostov vendarle naša prednostna naloga.
Vendar vas letošnja suša ne bi smela presenetiti, tudi države ne, saj je slovenska Istra, kot je dejal okoljski minister, eno največjih črnih točk glede oskrbe s pitno vodo v Sloveniji. Vaše območje je bilo doslej že nekajkrat blizu soglasja in rešitve za stabilen vodni vir, vendar vas suša vsako leto bolj ogroža. Leta 2012 ste začeli s projektom povezave treh vodovodov s črpališčem v Klaričih. Država ni hotela pomagati, kraške in istrske občine ste izgubile 50 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Skrb za stalni vodni vir naj bi bila glavni strateški cilj občin, Rižanskega vodovoda in države. Kje, kdo je razlog, da voda, ki je življenje, kar je vaš slogan, ni prva prednostna zaveza vseh akterjev v slovenski Istri?
Slovenska Istra je edina slovenska pokrajina, ki sama nima dovolj vode za oskrbo svojih prebivalk in prebivalcev ter naših gostov, ki nas najbolj množično obiskujejo prav v času, ko je pitne vode najmanj. Posledično tega problema ne moremo rešiti sami. V okviru vodovodnega podjetja in lokalnih skupnosti kot njegovih lastnic. Rešitev je v dodatnem in zadostnem vodnem viru surove vode, ki pa ne leži na območju, ki ga pokrivamo in oskrbujemo. Zato je edina pristojna za rešitev tega problema država.
Kaj ste storili sami?
Povezave med sosednjimi vodovodi že obstajajo. Brez njih ne bi funkcionirali zadnjih 40 let. Žal niso zadostne. So omejene. Zato je potrebno problem rešiti z dodatnim vodnim virom, ki ga danes za to področje še ni, rešitve pa so znane. Pravico do pitne vode, zapisano v slovensko ustavo, nam v veliki meri v tem trenutku celo zagotavlja sosednja država, Republika Hrvaška, preko Istrskega vodovoda Buzet, kar je unikum. Seveda proti plačilu po pogodbi podpisani med vodovodoma. V preteklosti so bili pripravljeni različni projekti za zagotovitev zadostne količine surove vode potrebne za predelavo v pitno vodo, a zaradi takšnih in drugačnih razlogov nobeden ni dočakal realizacije.
Ali je med vzroki za sedanje stanje tudi dejstvo, da je država prepuščala reševanje oskrbe z vodo upravljavcem vodovodov, pristojnosti za izvedbo ukrepov pa jim ni prepustila? Kako to, da občine niso oskrbe s pitno vodo, ob vseh opozorilih narave že nekaj let, sprejele kot prvi razvojni in naložbeni izziv? Ali se bo zdaj premaknilo, ko je na razpolago finančna perspektiva 2021-2027?
V tem trenutku oziranje v preteklost ni rešitev. Zato smo se župani občin slovenske Istre že ob iztirjenju vlaka v predoru nad Dolom pri Hrastovljah, ko je nekaj dni kazalo, da bo celotna regija ostala brez pitne vode za daljše obdobje, združili v iskanju realne rešitve za vodooskrbo naše regije. To je naša prioriteta. A kot sem rekel, rešitev sega izven našega območja, zato je pri tem ključna vloga države in rešitev tega problema mora postati nacionalni interes brez političnih predznakov.
Povezave med sosednjimi vodovodi že obstajajo. Brez njih ne bi funkcionirali zadnjih 40 let. Žal niso zadostne. So omejene. Zato je potrebno problem rešiti z dodatnim vodnim virom, ki ga danes za to področje še ni, rešitve pa so znane. Pravico do pitne vode, zapisano v slovensko ustavo, nam v veliki meri v tem trenutku celo zagotavlja sosednja država, Republika Hrvaška
Ob hkratni urbanizaciji prostora, razvoju turizma in potreb gospodarstva je skrb za vodne vire kot temelj za več samooskrbe, to je eden izmed zavezujočih ciljev vseh strateških razvojnih dokumentov, naloga vseh deležnikov na območju in prioritetni projekt. Se tega veriga zainteresiranih zaveda, jih povezujejo regionalne razvojne agencije, regionalni razvojni center, regionalna gospodarska zbornica in drugi?
Vsaj na lokalnem nivoju se vsega tega močno zavedamo. Na to opozarjamo in nam je to gotovo prioriteta številka ena. Čeprav je bivša vlada pokazala nekoliko več razumevanja za naš problem in sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja (DPN) za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo iz zajetja Suhorca, smo tudi občine slovenske Istre same naročile preverbo možnosti navezave na vodni vir Malni. Gre za povezavo cevovoda surove vode Malni – Rodik in vzporedni vodovod pitne vode Rodik – Črnotiče. To pa zato, ker verjamemo in smo prepričani, da je trajna rešitev lahko le vsota vseh dosedanjih predvidenih rešitev.
Kaj je bil rezultat?
Izdelan elaborat za opredelitev potrebnih količin vode sistema Rižanski vodovod Koper, hidrološka študija izdatnosti vodnega vira Malni in DIIP, to je dokument identifikacije investicijskega projekta za vodni vir Malni. Občine smo vso izdelano dokumentacijo že predale Ministrstvu za okolje in prostor, vladi Republike Slovenije pa poslale seznam kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov za varno oskrbo slovenske Istre s pitno vodo. Ministrstvo za okolje in prostor bo še v tem mesecu oblikovalo delovno skupino ministrstva, ki bo proučila dodatne možnosti za zagotovitev vodnega vira v najkrajšem možnem času.
Stroka opozarja, da bi lahko težave oskrbe z vodo reševali tudi z modelom krožnega gospodarstva. Gre za uporabo očiščenih odpadnih vod iz KČN Koper in KČN Piran. Za pitje in kuhanje se porabi okrog 10 – 20 % vode, za vse druge potrebe v gospodinjstvu, kot je uporaba za WC, pranje, umivanje itd., bi lahko uporabili očiščeno odpadno vodo. Tudi za industrijo. So projekti?
Za zdaj takšnih projektov nimamo. Bomo pa v prihodnosti zagotovo morali razmišljati tudi o takšnih rešitvah. Je pa za razliko od drugih področij v Sloveniji potrebno izpostaviti, da je v očiščenih vodah na tem področju prisotna tudi slana voda, kar je lahko problem, ki ga drugje nimajo.
Kakšne so možnosti za uporabo podtalnice na Krasu?
Kraški vodovod Sežana že danes uporablja za vodooskrbo izključno to podtalnico. Tudi oni nimajo dodatnega ali rezervnega vodnega vira, kar se je izkazalo kot zelo kritično ob nedavnem požaru na Krasu, ki je močno ogrožal njihovo črpališče in vodarno. Zelo hitro bi tudi oni ostali brez vseh potrebnih količin, mi pa brez ključnih količin, ki nam jih dobavljajo. Vso vodo, ki jo po predelavi iz surove vode dobavlja kot pitno za svoje uporabnike in tudi še enkrat toliko za nas na Obalo, namreč črpa 660 m globoko iz podtalja. Po trditvah Kraškega vodovoda Sežana so količine v podtalju, ki so na razpolago, še precej večje, morda tudi zadostne. Problem je le v tem, da to podtalje sega globoko čez meje naše države, v sosednjo Italijo. Nad tem področjem z okoljskega vidika nimamo nadzora in ta voda se nahaja pod morsko gladino. Prekomerna poraba bi lahko povzročila nevarnost vdora morske vode v to področje.
S katerimi konkretnimi ukrepi bi lahko preprečili, da se ne bi prihodnje leto ponovilo letošnje poletje?
Na sestankih s predstavniki ministrstva za okolje in prostor so bili dogovorjeni ukrepi na treh ravneh. Najprej so bili dogovorjeni nujni interventni ukrepi, med njimi prevozi vode s cisternami iz reke Unice, s katerimi poskušamo rešiti letošnjo krizo. Druga raven so srednjeročni ukrepi, s katerimi želimo zagotoviti zadostne količine pitne vode v naslednjih nekaj letih. In tretje so dolgoročni ukrepi, ki bi zagotovili trajne dodatne vodne vire surove vode za slovensko Istro.
