Luka Koper in zeleni prehod

| Avtor: Jože Volfand |


»Naša konkurenčna prednost so ljudje. Imajo znanje, izkušnje in se znajo prilagoditi, kar smo dokazali ob več priložnostih, kot tudi kakovosten in strokoven servis,« pojasnjuje dobre poslovne rezultate Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper. »Razvojni cikel«, pravi, »ki smo ga opredelili v strateškem poslovnem načrtu družbe za obdobje 2024 – 2028, sloni na trajnostno naravnanih projektih«. Energetski in podnebni načrt za doseganje podnebne nevtralnosti so pripravili skupaj z Institutom “Jožef Stefan”, sicer pa so v programu zelenega prehoda dali prednost sončnim elektrarnam. Že zdaj pokrijejo 15 % potreb po električni energiji v pristanišču. Nevenka Kržan je sredi petletnega mandata kot predsednica uprave družbe.


Poslovna bilanca za lani še ni znana, a ocena zagotovo je. Kaj je najbolj vplivalo na poslovanje, kateri stroški so se najbolj povečali in zakaj, v katerem segmentu poslovanja (kontejnerji, avtomobili) ste bili najbolj uspešni in kako lahko nepredvidljivost razmer na trgu vpliva na poslovanje v tem letu? Ali bo kriza v avtomobilski panogi vplivala na rezultate?

Vsekakor je za nami dobro poslovno leto. Pri kontejnerjih smo ponovno dosegli zgodovinski pretovor, 1,13 mio TEU. Po pričakovanjih je bil nekoliko nižji, za 3 odstotke, pretovor avtomobilov. V primerjavi z 2023 je bilo več tudi generalnih in tekočih tovorov, in sicer na račun jeklenih proizvodov, naftnih derivatov in organskih kemijskih proizvodov, medtem ko je bil pretovor sipkih in razsutih tovorov, premoga, ob koncu leta 2024 nekoliko nižji. Na področju avtomobilov smo v post-pandemskem obdobju dosegli visoko rast pretovora. To je vodilo v kopičenje zalog, posledično pa v umirjanje rasti pretovora v letu 2024. S pridobljenimi posli za nove destinacije, ne samo za avtomobile, ampak tudi tovorna vozila, mehanizacijo in druga vozila, smo uspeli zadržati količine, z razpršitvijo poslov pa obenem znižati komercialna tveganja. V tej smeri bomo delovali tudi v letu 2025, zato ne pričakujemo večjih odstopanj pri poslovanju.

Jadranska pristanišča so v razvojnem vzponu. V čem odstopate po konkurenčnosti od ostalih dveh sosednjih pristanišč in v koliki meri sta Reka in Trst morda v boljši razvojni poziciji zaradi večjega razumevanja države?

Sosednja jadranska pristanišča so zelo ambiciozno zastavila svoje razvojne načrte, pri katerih lahko računajo na polno podporo države. Tako pri gradnji pristaniške infrastrukture kot tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev za izvedbo teh finančno zelo zajetnih naložb. Razumevanje in podpora države sta ključni tudi pri razvoju in gradnji železniške infrastrukture, zalednih terminalov in drugih podpornih projektov, ki skupaj zagotavljajo celovit in privlačen logistični servis. Sicer pa naši rezultati govorijo zase, saj smo še vedno edino pristanišče v Jadranu, ki je v enem letu pretovorilo več kot 1 milijon TEU. Hkrati smo z letošnjim doseženim pretovorom 1,13 mio TEU dokazali, da v polnosti izkoriščamo svoje zmogljivosti in da bomo z načrtovanimi naložbami v naslednjih letih te še povečali. Naša največja konkurenčna prednost so ljudje. Imajo znanje, izkušnje in se znajo prilagoditi, kar smo dokazali ob več priložnostih, kot tudi kakovosten in strokoven servis. Pa še dodatne storitve, ki jih na različnih terminalih opravljamo poleg dejavnosti pretovora, transporta in skladiščenja.

Razvoj. Odločili ste se za širitev in podaljšanje kontejnerskega pomola, kar pomeni eno največjih razvojnih naložb. Kako jo boste sfinancirali, kaj boste z no pridobil, v kolikšnem času jo boste realizirali in kaj je pri odločanju o naložbah pokazala celovita presoja vplivov na okolje?

Z načrtovanimi naložbami v povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala bomo zvišali njegovo zmogljivost pretovora iz današnjih 1,2 na 1,8 milijona TEU na leto. Računamo, da bo privezno mesto končano že do leta 2027, skladiščne površine nekoliko zatem. En del naložbe lahko financiramo sami, za drugi del smo poiskali bančne vire. Presojo vplivov na okolje izvedemo pred vsako običajno večjo naložbo. Njen namen je preprečiti ali zmanjšati škodljive vplive načrtovanih dejavnosti na okolje in njihove posledice. Okoljevarstveno soglasje, ki smo ga pridobili, lahko vključuje tudi določene omilitvene ukrepe, ki jih moramo izvajati, v tem primeru gre za zmanjševanje hrupa pri zabijanju pilotov.

Kako pri vaših razvojnih ambicijah sodelujete z lokalno skupnostjo?

Razvoj našega pristanišča primarno opredeljujeta tako koncesijska pogodba kot tudi veljavni državni prostorski načrt, ki jasno določata meje in obseg morebitnih nadaljnjih prostorskih širitev. Manevrskega prostora za morebitno širitev ni veliko. To pomeni, da moramo dani prostor kar najbolje izkoristiti. Razvojni cikel, ki smo ga opredelili v strateškem poslovnem načrtu družbe za obdobje 2024-2028, sloni na trajnostno naravnanih projektih. Poudarek je na digitalnem in podnebnem prehodu. Cilj je znižati emisije delovanja, povečati energetsko učinkovitost in delež pridobljene energije iz obnovljivih virov. Vse to bo imelo seveda določene pozitivne učinke na okolje in bivanje v njem. Seveda se zavedamo, da marsikdo naš razvoj razume predvsem v luči širitve pristanišča, rasti pretovora in negativnih vplivov, a se tudi na tem področju trudimo javnost čim bolj ozavestiti o naših prizadevanjih na področju varovanja okolja in skrbi za dobrobit širše skupnosti.

Tudi s sredstvi?

Kljub morda drugačnem prepričanju se z leti višajo tudi zneski, ki jih za izvajanje omilitvenih ukrepov namenjamo lokalni skupnosti, to je najbližjim prebivalcem našega pristanišča. Poleg namenskih sredstev v obliki koncesijske dajatve občinama Koper in Ankaran, ki letno preseže 5 milijonov evrov, smo se z novim dogovorom o izvajanju omilitvenih ukrepov zavezali v naslednjih petih letih nameniti še višji znesek, v preteklem petletnem obdobju 1 milijon, v novem pa 1,6 milijona evrov, dodatne finančne podpore, ki jo koprska občina prek razpisa razdeljuje upravičencem. V lanskem letu smo podprli še dva dodatna projekta koprske občine, v okviru sponzorstev in donacij pa smo finančno podporo namenili tudi številnim projektom s področja športa, kulture, izobraževanja in ekologije. Dobro sodelujemo tudi z lokalno skupnostjo Ankaran, s katero prav tako izvajamo kar nekaj vidnih projektov in se dogovarjamo za nadaljnja urejanja skupnega prostora.

Omenili ste trajnostno naravnane projekte. Mednarodna pomorska organizacija zaostruje regulativo glede uporabe goriv in pristankom v pristanišču. Napovedujete naložbe za preskrbo ladij z električno energijo z obale, kar pomeni obsežno elektrifikacijo procesov v pristanišču. Zakaj je to najzahtevnejši projekt zelenega prehoda pristanišča, kakšni so časovni roki in finančne zahteve za naložbo?

Projekt je zahteven z operativnega vidika, saj bo treba električne vode pripeljati od razdelilnih postaj do posameznih privezov preko celotnega območja pristanišča. To je kar velik gradbeni poseg, ki pa ne bo smel ovirati vsakdanjega operativnega dela, zato bo zelo pomembno skrbno usklajevanje vseh vpletenih. Projekt je tudi finančno zahteven. Ocenjujemo, da gre za naložbo v višini približno 100 milijonov evrov, za kar pričakujemo finančno podporo države in EU. Skladno z direktivo pa moramo priklop zagotoviti do konca leta 2029. V tej prvi fazi za kontejnerske in potniške ladje.

S katerimi konkretnimi podatki bi lahko podkrepili, da je Luka Koper zeleno pristanišče in v katerem delu strategije zelenega prehoda najbolj sledite usmeritvam ESG? Kaj je v ospredju?

V Luki Koper se zavedamo, da prostor, ki ga upravljamo, ni samo naš. Res je, da moramo skrbeti za stranke in posel, a hkrati je naše poslanstvo tudi v tem, da v enaki meri skrbimo za okolje. Skušamo narediti res vse, kar je v naši moči, da so vplivi delovanja pristanišča na okolje čim manjši. Smo tudi eno od redkih evropskih pristanišč, ki je pridobilo certifikat EMAS. Ta je odraz najvišje stopnje transparentnosti delovanja in stalnega izboljševanja na področjih, vezanih na vse okoljske vidike. Konec leta 2023 smo v družbi sprejeli nov strateški poslovni načrt družbe do leta 2028, ki naslavlja ključne izzive naslednjih let.

Tudi tisto, kar zahteva NEPN?

Z Institutom “Jožef Stefan” smo izdelali energetski in podnebni načrt Luke Koper za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Eno od ključnih izhodišč strateškega načrta je skrb za trajnostne vidike in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje in družbo. Zelena logistika ima v oskrbovalnih verigah vedno večjo vlogo, vse večja zakonska regulativa in ozaveščenost potrošnikov pa vpliva na strategije in poslovne odločitve podjetij. V zadnjih letih smo zato uresničili več projektov s področja trajnosti. Mislim predvsem na elektrifikacijo pristaniške mehanizacije in zmanjševanja direktnih emisij in hrupa ter energetsko samooskrbo s sončnimi elektrarnami, na ravnanje z odpadki, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kakovosti voda. V ospredju stebra naše družbe so ljudje, tako zaposleni kot tudi zunanja javnost, s katero vsakodnevno sobivamo. Od tod izhajajo vsa naša prizadevanja in skrb za spoštovanje pravic, zdravja in skrbi za okolje. To je osnova, na kateri gradimo celoten razvoj in na kateri sloni tudi celoten podnebni prehod naše družbe.

V programu zelenega prehoda ste pri energetskih rešitvah dali prednost sončnim elektrarnam in ste z njihovo močjo med večjimi v Sloveniji. Koliko sredstev ste namenili za SE, kaj pomenijo glede samooskrbe in ali ste upoštevali usmeritve stroke, da morajo biti sestavni del namestitve SE baterije? Kako je s porabo energije v zadnjih treh letih in koliko lahko dejansko zmanjšate emisije TGP do leta 2030. Prenovljeni NEPN predvideva, da bi morala Slovenija zmanjšati emisije vsaj za 28 % glede na leto 2005. Ta cilj dosegate? Kakšna bo obremenitev za SE zaradi nove omrežnine?

Z obstoječimi in novimi objekti v Luki Koper razpolagamo z večjimi površinami za gradnjo fotonapetostnih elektrarn, s katerimi povečujemo delež energetske samooskrbe. Do leta 2030 načrtujemo z vsemi naložbami v sončne elektrarne doseči skupno 10,5 MW moči, kar bo zadostovalo za več kot četrtino celotne oskrbe z električno energijo takrat ocenjene porabe. V letu 2024 smo zgradili in v sistem priključili kar štiri nove sončne elektrarne, ki so skupaj z obstoječimi v lanskem letu proizvedle približno 2.900 megavatnih ur (MWh). Z zaključenimi naložbami v elektrarne v letu 2024 danes razpolagamo s skupno močjo 4,7 MW, s čimer se uvrščamo v sam vrh po proizvedeni moči v regiji in v državi. Z razpoložljivo energijo, pridobljeno s sončnimi elektrarnami, lahko danes pokrijemo približno 15 odstotkov potreb po električni energiji v pristanišču.

Drugi tir naj bi odprli prihodnje leto. Razvoj kontejnerskega terminala sovpada z izvedbo dodatnega tira med Koprom in Divačo. Kako bo ta dogodek vplival na razvoj pristanišča? Janez Merlak, direktor podjetja Adria Kombi, je za revijo ESG izjavil, da se je v pristanišču Koper pri prevozu zabojnikov razmerje močno nagnilo na stran ceste, od 62 do 65 %. Zakaj ne na železnico?

Gradnja drugega tira pomeni uresničitev dolgoletnih prizadevanj, da bi pristanišče dobilo sodobno in zmogljivo železniško povezavo. Novi tir bo zato ključnega pomena za razvoj pristanišča, saj bo omogočil nadaljnjo rast prometa, predvsem pa zagotovil varno in zanesljivo povezavo z zaledjem. V Luki Koper smo zagnali velik investicijski ciklus. Brez sodobne železniške povezave ne bi mogli zadovoljivo izkoristiti vseh tržnih potencialov in posledično naših pristaniških zmogljivosti. Kljub temu bo treba v Sloveniji na železniški infrastrukturi še veliko postoriti, saj zaradi omejitev na omrežju, gre za zapore, vzdrževalna dela, že vrsto let beležimo zmanjševanje po železnici prepeljanega blaga. To je trend, ki ga bomo morali po izgradnji infrastrukture znova obrniti v prid železnice. V prihodnjih letih bo za ohranitev konkurenčnosti potrebno izboljšati celotno slovensko železniško omrežje, mislim na gradnjo dvotirne povezave do pristanišča in nadgradnja tovorne postaje Koper, saj gre za ključen element logistične verige, ki je pogosto jeziček na tehtnici pri izbiri najustreznejše transportne poti.

Ste sredi petletnega mandata kot predsednica uprave družbe. Kaj vas pri menedžerskem delu najbolj omejuje in kaj motivira? Na katere vrednote prisegate kot menedžerka?

Motivacijo najdem v izzivih, iskanju rešitev in na koncu v rezultatih, ki so največkrat plod trdega dela, medsebojnega sodelovanja in sposobnosti prilagajanja vedno novim razmeram. Na karierni poti, pa tudi seveda drugje, se mi zdi spoštovanje ena ključnih vrednot. Še posebej bi želela poudariti eno vrednoto, in sicer ‘nerazlikovanje’. Mislim, da je v današnjem svetu primanjkuje in se soočamo z veliko mero nestrpnosti, ki ne vodi v razvoj in prosperiteto.

Ali ocenjujete, da se lokalno okolje dovolj zaveda nujnosti razvoja koprskega pristanišča?

Družba je v vseh letih svojega obstoja posebno skrb in pozornost namenjala odnosu do okolja, s katerim je tesno povezana. Želim si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Pomembno vlogo bodo seveda še naprej imeli njeni zaposleni, ki so srce in duša kolektiva ter generator njenega razvoja. Moja vizija Luke Koper je močno prepletena tudi z razvojem v smeri sodobnega pametnega pristanišča, ki se zaveda svoje konkurenčne prednosti. Za doseganje ambicioznih ciljev moramo razumeti vse naše deležnike, uspešno krmariti med njihovimi interesi, ob tem pa se znati poslušati in ne zgolj govoriti.