| Inšpekcija za okolje in naravo | | |
| Inšpektorjev za delo in naravo najbrž ni nihče prav posebno vesel, ko jih obiščejo, hkrati pa nanje nenehno naslavljajo zahtevo, naj končno zajezijo sivi trg zlasti pri odpadkih in odpadni embalaži. Nevenka Žvokelj, direktorica Inšpekcije za okolje in naravo, se vprašuje, ali sivi trg res narašča. Hkrati pa opozarja, da mora skromno število okoljskih inšpektorjev nadzirati okoli 400 predpisov. Problem je nejasna zakonodaja, prav tako pa nerazumni roki pri izdajanju okoljevarstvenih dovoljenj in različnih soglasij. Precej nejasnosti in težav nastaja tudi pri ravnanju z odpadno embalažo. Direktorica meni, da bi bilo treba spremeniti zakonodajo. | |
Letos ste inšpektorji pri ravnanju z odpadno embalažo ugotovili nepravilnosti kar pri tretjini zavezancev. Kaj so bile glavne ugotovitve nadzora in na kaj bi morali biti zavezanci posebej pozorni?
V okviru letošnjega nadzora, ki je bil usmerjen v nadzor različnih subjektov glede ravnanja z embalažnimi materiali (plastična, lesena, kovinska odpadna embalaža), je bilo ugotovljeno, da vsi zavezanci ne upoštevajo predpisanega ravnanja in pogojev iz okoljevarstvenega dovoljenja. Tako na primer podizvajalci družb za ravnanje z odpadno embalažo te ne oddajajo predelovalcem, ampak zbiralcem in celo proizvajalcu plastične embalaže. Zavezanci morajo biti pozorni, da se odpadna embalaža predaja v predelavo pooblaščenim predelovalcem in zbiralcem.
Katere lokalne skupnosti še nimajo urejenih zbirnih centrov in kaj lahko stori vaša inšpekcija?
Zbirnih centrov nimajo urejenih lokalne skupnosti z manj kot 3.000 prebivalci in še nekaj takih, ki zaradi prostorskih težav umestitve še niso uspele zgraditi lastnega zbirnega centra in koristijo večji zbirni center v bližini. Inšpektorji so izdali odločbe lokalnim skupnostim z več kot 3.000 prebivalci, da morajo zagotoviti zbiranje ločenih frakcij v skladu z veljavno zakonodajo.
Zbirnih centrov nimajo občine: Šentilj, Pesnica, Selnica, Mežica, Hajdina, Markovci, Videm pri Ptuju, Gorišnica, Poljčane, Žetale in Podlehnik, Črna na Koroškem, Šentjur, Rogatec, Štore, Škocjan, Šmarješke Toplice, Straža, skupaj 15 lokalnih skupnosti.
Komunalna podjetja, torej izvajalci javnih služb, in sheme za ravnanje z odpadno embalažo so v konfliktu, ker izvajalci javnih služb zbirajo tudi OE, ki ni komunalni odpadek in tudi sicer posegajo na trg, kar po nekaterih ocenah ne bi smeli. Kakšno je stališče inšpekcije, kaj ugotavljate in kaj predlagate?
Izvajalci javne službe ravnanja z odpadki so posestniki odpadkov, ki jih zberejo v okviru opravljanja dejavnosti. Praviloma imajo izvajalci javne službe status zbiralca odpadkov, tudi odpadne embalaže, zato zoper izvajalce javne službe, ki so tudi zbiralci, nismo ukrepali s prepovedjo zbiranja in njihovo predelavo po enem od postopkov za predelavo. Zbiralec lahko zbira tiste vrste odpadkov, ki mu jih v potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev določi ministrstvo v skladu z načrtom zbiranja, ki ga mora vsako leto pregledati in ustrezno popraviti. Mnenje inšpektorjev Inšpekcije za okolje in naravo je, da je treba spremeniti veljavno zakonodajo.
Katere najvišje kazni ste izrekli v tem letu po ugotovljenih nepravilnostih na terenu?
Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti pri zavezancih inšpektorji za okolje ukrepamo s prepovedjo opravljanja dejavnosti ali z odpravo nepravilnosti v določenem roku. Zavezance denarno ali po drugi osebi prisiljujemo k izpolnitvi ukrepov v izvršilnem postopku. Denarne kazni so visoke, tudi 10.000 € za pravno osebo in 2.000 € za fizično osebo. Kot prekrškovni organ (namesto nekdanjih sodnikov za prekrške) izrekamo globe v višini od 75.000 do 125.000 €. Tudi letos smo izdali nekaj odločb v prekrškovnem postopku z globo 75.000 €, predvsem za ugotovljene kršitve opravljanja dejavnosti brez okoljevarstvenega dovoljenja ali v nasprotju z njim. Zavezanci kršitelji pogosto vložijo zahtevo za sodno varstvo na sodišče, kar lahko podaljša postopek, nekateri pa plačajo globo, tudi tako visoko.
Po katerih merilih se odločate, koga boste nadzirali. Kritike so, da ste pri nekaterih pogosto, druge pa pustite pri miru?
Nadzor pri zavezancih se izvaja na podlagi letnega plana, akcij nadzora in na podlagi prijav. Imamo kar veliko »dežurnih« prijaviteljev. V letnem planu so določene prioritete izvajanja nadzora. Razlik ne delamo zavestno.
Več kritičnih ugotovitev za številne nepravilnosti v okolju se združuje v oceno, da so za naraščanje sivega trga odgovorno pomanjkanje nadzora in prenizke kazni. Kaj menite?
V zadnjih letih dobro sodelujemo s tržnim in drugimi inšpektorati ter policijo, kadar ena ali druga služba nadzora ugotovi nepravilnosti pri opravljanju neregistriranih dejavnosti, zato ocenjujem, da se v resnici zadeva izboljšuje.
Med ugotovitvami letošnjega nadzora so tudi nepravilnosti, ki ste jih ugotovili pri končnih uporabnikih OE. Za katere končne uporabnike (panoge) gre in kje je največ nepravilnosti?
Letos smo nadzirali predvsem končne uporabnike, pri katerih nastaja lesena in kovinska odpadna embalaža. Ugotavljamo, da se odpadna lesena embalaža pogosto oddaja za kurjenje, da se prodaja. Pri končnih uporabnikih, kjer nastaja kovinska odpadna embalaža, so najpogosteje ugotovljene nepravilnosti oddaja nepooblaščenim zbiralcem. Ob nadzoru končnih uporabnikov je bilo ugotovljeno, da se uporabljajo napačne klasifikacijske številke in da se evidenca vodi pomanjkljivo. Nadzor je bil opravljen pri 106 zavezancih.
Kako bi lahko v Sloveniji zagotovili učinkovitejšo okoljsko inšpekcijo?
Glede na število predpisov – okrog 400 in število inšpektorjev za okolje – 53, menim, da smo učinkoviti, da delamo dobro. Seveda bi bil nadzor ob številčno ustreznejši kadrovski zasedbi lahko tudi boljši in učinkovitejši. Učinkovitejšo okoljsko inšpekcijo lahko zagotovimo tudi z jasno zakonodajo, odločanjem drugih upravnih organov v razumnih rokih o izdaji npr. okoljevarstvenih dovoljenj, vodnih in naravovarstvenih soglasij.
