| Sklad Si.voda | | Lucija Gornjak | |
| Rastlinske čistilne naprave so učinkovita rešitev problematike odpadnih voda v Sloveniji, je prepričan Milan Zaletel, član uprave Si.mobila in predsednik Sveta zavoda Sklada Si.voda. Dr. Mitja Bricelj, predsednik Strokovnega sveta Sklada Si.voda in direktor Inštituta za vode RS, pa je poudaril, da je pri ohranjanju čistih voda največja težava poudarjeno sektorsko ravnanje uporabnikov in da Slovenija močno »šepa« pri vzpostavljanju kulturnega dialoga za celovite rešitve pri uporabi vodnih virov. | |
Milan Zaletel, predsednik Sveta zavoda Sklada Si.voda in član uprave Si.mobila pojasnjuje poslanstvo Sklada Si.voda.
Zakaj se je Si.mobil odločil za ustanovitev Sklada in s katerimi ukrepi je konkretno prispeval k ohranjanju čistih in zdravih voda v Sloveniji? Kakšne so vaše izkušnje?
Si.mobil si v duhu filozofije Re.misli prizadeva postati sinonim za zdrave in čiste vode v Sloveniji. Zato smo ustanovili Sklad Si.voda kot samostojno in neodvisno institucijo, v katero se bodo transparentno stekala sredstva, namenjena ohranjanju čistih in zdravih voda v Sloveniji. Si.mobil je dokazal, da ima vzpostavljen in ustrezno vzdrževan sistem vodenja, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 14001, pridobil pa je tudi okoljski certifikat. Sklad Si.voda je nepridobitna organizacija, ki s strokovnim pristopom ozavešča o pomenu voda in našem vplivu nanje ter se z investiranjem aktivno loteva reševanja problematike kakovosti voda v Sloveniji ali/in tudi varčnejše rabe vode. Sklad je samostojni zavod, ki je sestavljen iz Sveta zavoda in Strokovnega sveta, vodi pa ga direktorica Irena Zupančič Cimerman, predstavnica ustanovitelja, družbe Si.mobil.
Čemu so namenjene rastlinske čistilne naprave? S kakšnim namenom ste se lotili projekta izgradnje rastlinske čistilne naprave v Modražah in Kozjanskem parku?
Rastlinske čistilne naprave so učinkovita rešitev za urejanje problematike odpadnih voda v razpršenih in manjših naseljih. Namenjene so čiščenju manj obremenjenih odpadnih voda iz gospodinjstev in za različne vrste industrij, tudi tiste, ki najbolj obremenjujejo okolje. V Sloveniji so predeli, kjer dostop do čiste in kakovostne vode ni več mogoč, zato je nujna odgovorna raba vode. RČN so ekonomska in ekološka alternativa tradicionalnim čistilnim napravam in imajo za Slovenijo velik okoljevarstveni potencial, saj posnemajo samočistilno sposobnost narave za čiščenje onesnaženih voda. V primerjavi z drugimi čistilnimi napravami so učinkovitejše pri redukciji nekaterih bakterij, razgradnji organskih snovi, težkih kovin, pesticidov in drugih toksičnih snovi, saj jih vgradijo v rastlinsko biomaso. Tako varujejo podtalnico, pitne vire, vodotoke in jezera. RČN ne predstavljajo posega v okolje, ampak dajejo živim bitjem nov življenjski prostor. Tako RČN v Modražah v sklopu učilnice v naravi kot tudi RČN v Kozjanskem parku sta namenjeni čiščenju komunalne odpadne vode in ponovni rabi vode, hkrati pa predstavljata tudi pomemben izobraževalni objekt.
Kakšen program nameravate realizirati v letu 2012?
Sklad Si.voda je naklonjen in odprt za nove ideje, ki prispevajo k ohranitvi zdravih in čistih voda ter varčnejši porabi pitne vode. Preko projektov, ki jih sofinancira Sklad Si.voda, se veča tudi osveščenost ljudi, kar je nedvomno dobro za celotno skupnost. Za realizacijo projekta v letu 2012 je bilo prijavljenih kar šest projektov. Svet zavoda Sklada Si.voda je potrdil dva projekta, ki se bosta realizirala v letošnjem letu – projekt rastlinske čistilne naprave na Lisci ter projekt Deževnica in pitniki, s katerim se je prijavil Vrtec Hansa Christiana Andersena v Ljubljani. Udeležujemo se tudi različnih srečanj, kjer pomagamo ozaveščati ljudi. Tako smo v maju sodelovali na 3. Eko konferenci v Ljubljani, dobro smo kot Si.mobil sodelovali tudi z Ekologi brez meja na Eko karavani.
Dr. Mitja Bricelj, predsednik Strokovnega sveta Sklada Si.voda in direktor Inštituta za vode RS, je pojasnil največje težave pri ohranjanju kakovosti voda v Sloveniji in nakazal možne rešitve.
Kako to, da se sklad loteva problematike kakovosti voda v Sloveniji in ne kakšne druge okoljske problematike? Kako se pri izvajanju programa povezujete s strokovnimi institucijami?
Sklad se loteva problematike kakovosti voda in ne kakšne druge okoljske problematike zato, ker je voda najbolj dragocen življenjski vir, ker je Slovenija z vodo razmeroma bogata in ker moramo za ohranitev zdravih voda nenehno skrbeti in storiti še veliko. Pri izvajanju programa sklada Si.voda se povezujemo z različnimi strokovnimi institucijami, to so Inštitut za vode RS, Zavod za zdravstveno varstvo, Univerza v Mariboru, Ekonomska fakulteta, Kozjanski park, Univerza na Primorskem, Limnos idr., vključno z izvedbo projektov na terenu (RČN).
Kje nastajajo največje težave pri ohranjanju čistih voda v Sloveniji in kje se kažejo učinkovite rešitve?
Največja težava je poudarjeno sektorsko ravnanje uporabnikov, kar se odraža v ekološkem stanju površinskih voda (celinskih, obalnih in morskih) in kakovosti podzemnih voda, tj. naše pitne vode. Celovito in odgovorno ravnanje z vodnimi viri na lokalni in državni ravni ima krhko strukturo, ki potrebuje okrepitev. Industrija in kmetijstvo imata danes na voljo številne tehnike, s katerimi lahko učinkovito zmanjšata svoj pritisk na vodno okolje. Nič manjša pa ni vloga slehernega posameznika, ki lahko z osebnim zgledom in uporabo dobrih praks odločilno prispeva k spremembi ravnanj v lokalnem okolju, saj je varovanje pitne vode občinska oziroma lokalna pristojnost.
Kaj je pri trajnem upravljanju z vodnimi viri še posebej pomembno in kje Slovenija na tem področju »šepa«?
Pri tej problematiki je pomembno predvsem upoštevanje in udejanjanje načela celovitosti pri načrtovanju rabe prostora, kot je raba zemljišč za pridelavo hrane, industrijo, urbanizacijo, ter vodnih virov. Pri tem je nujno upoštevati lokalne posebnosti, na primer kras, poplavna in degradirana območja idr. Ob upoštevanju celovitosti delovanja lokalnega »vodnega kroga« pri načrtovanju razvoja se lahko v znatni meri izognemo neljubim presenečenjem (onesnaženja, poplave) in ohranimo zdravo pitno vodo. Celovit pristop je v Sloveniji še prevečkrat označen kot zavlačevanje in nasprotovanje razvoju ter investicijam. Močno šepamo pri vzpostavljanju in udejanjanju kulturnega dialoga za celovite rešitve pri rabi vodnih virov, kar je v izrazito javno korist in večjo kakovost življenja v naši državi. Sklad Si.voda želi z oživljanjem dobrih tradicionalnih praks pri rabi vode prispevati k zaznavnim premikom na tem področju.
