Čebele, podnebne spremembe in zdravje
| Avtor: Jože Volfand |
»Naše geslo Moč čebel, dokazi znanosti pooseblja naš cilj, to je podkrepiti tradicionalno rabo čebeljih pridelkov z dokazi moderne znanosti in medicine,« utemeljuje razvoj Medexa, letos praznujejo 70-letnico, dr. Rok Kopinč. Je direktor, a predvsem vodja razvoja in raziskav. Pravi, da veliko energije in sredstev investirajo prav v različne laboratorijske in klinične raziskave. Leta 2018 so kot prvi na svetu v sodelovanju s Fakulteto za vede o zdravju primorske univerze dokazali pozitivne učinke uživanja matičnega mlečka na sistemsko vnetje. Slovenija z medom ni samooskrbna, zato ga uvažajo. Podnebne spremembe čebelam niso naklonjene in letos čebelarjem spet ne kaže dobro. Dr. Kopinč je odgovoril tudi na vprašanje, za koliko let se lahko podaljša pričakovana življenjska doba. Pravi da človek lahko realno doseže 125 let.
Čebel in drugih opraševalcev je v biosferi vse manj, panjev je manj, tudi ogroženost habitatov se povečuje. Kako to vpliva na vašo proizvodnjo? Je dovolj domačega medu ali ga morate uvažati?
No, to da se število panjev zmanjšuje, ni čisto res. Je pa manjši donos medu na panj. A v Sloveniji se lahko pohvalimo z največ čebelarji v populaciji na svetu, ki pa so večinoma ljubiteljski in ne ustvarjajo tržnih viškov. Večino medu prodajo doma in prijateljem. V Sloveniji je le nekaj več kot sto poklicnih čebelarjev, ki od čebelarjenja dejansko živijo in ustvarjajo tržne viške. V našem podjetju si jih prizadevamo v celoti odkupiti. Pri nas ne pridelamo dovolj medu, da bi bili samooskrbni, zato moramo med tudi uvažati. V Medexu pod našo blagovno znamko, poleg slovenskega medu, polnimo izključno med pridelan v sosednjih državah Evropske unije.
Kako ugotavljate poreklo in kakovost?
Prav vsak med, ne glede na poreklo, pred odkupom temeljito analiziramo sami in v sodelovanju z najbolj priznanimi svetovnimi laboratoriji. S tem zagotovimo, da do naših uporabnikov pride le med, ki je neoporečen in torej brez nedovoljenih ostankov pesticidov, insekticidov, antibiotikov, težkih kovin ali drugih nedovoljenih snovi. O tem se uporabniki lahko tudi prepričajo sami prek naše storitve Preveri med na https://www.medex.si/preveri-med.
A zakaj je medu manj?
Na donose medu močno vplivajo podnebne spremembe. Čebel namreč ne moremo zapreti v tople grede, ki omogočajo pridelek zelenjave, ali jih pokriti s tkanino, ki ščiti pred točo. Letijo od cvetice do cvetice, in če je nektar opral dež, ne naberejo ničesar. Slabe letine so vse bolj pogoste predvsem zaradi različnih vremenskih ekstremov v pašnem obdobju. Lani je bilo npr. pridelane le 15 % povprečne letno pridelane količine medu. Tudi letošnja se ni pričela dobro. Aprila in maja cveti akacija, vendar zaradi nizkih temperatur v njihovih cvetovih ni bilo nektarja, ki ga čebele nabirajo za predelavo v med.
Kakšna je rešitev? Katere ukrepe bi morala sprejeti Slovenija, ki je bila pobudnica svetovnega dne čebel, praznujemo tudi dan čebel, da bi ohranili raznovrstni čebelji rod, saj je Slovenija neke vrste svetovna čebelarska velesila?
Največja težava so globalne podnebne spremembe, zato je potrebna širša, mednarodna družbeno-politična angažiranost, ne samo s strani Slovenije.
Vendar vsaka država lahko prispeva k ohranitvi vloge čebel v naravi. Marketinško geslo vašega podjetja pa je – Moč čebel, dokazi znanosti. Kaj kot razvojnik in raziskovalec lahko posrkate iz panja, kateri čebelji pridelki uporabnika najbolj zdravijo in krepijo?
Čebele so evolucijsko zelo stari organizmi in so na Zemlji prisotne že od mezozoika. Preživele so tudi izumrtje dinozavrov. Med evolucijo so razvile dovršeno fiziologijo in izpopolnjene lastnosti, ki jim omogočajo, da opravljajo različne naloge in živijo kot en organizem. Posamezno čebelo v koloniji si lahko predstavljamo kot eno celico v našem organizmu. Kot imajo celice v našem organizmu različne funkcije, podobno tudi vsaka čebela opravlja svojo nalogo. Hkrati sodeluje z vsemi ostalimi, da lahko procesi potekajo nemoteno. Moč čebelje družine je v njihovem kolektivnem obnašanju, sodelovanju, vestnem opravljanju svojih nalog in v usmerjenosti k skupnemu cilju. Čebele so v ljudskem izročilu vedno povezovali le z najboljšimi lastnostmi, kot so delavnost, marljivost, modrost, znanje, razum, ustvarjalnost, itn. Vedno so bile zgled za ljudi.
Zato vaše geslo vsakogar usmerja k moči čebel?
Naše geslo Moč čebel, dokazi znanosti pooseblja naš cilj, to je podkrepiti tradicionalno rabo čebeljih pridelkov z dokazi moderne znanosti in medicine. Zato veliko energije in sredstev investiramo v različne laboratorijske in klinične raziskave. Tako skušamo ugotoviti dejanske mehanizme delovanja čebeljih pridelkov in vplive na človeško zdravje. Glavni pridelki, ki jih dobimo v čebeljem panju, so matični mleček, propolis, med, cvetni prah, vosek in čebelji strup. Vsak čebelji pridelek ima svojevrstne lastnosti in lahko pomaga na različnih zdravstvenih področjih. Tako v preventivi, ki zaradi splošnega staranja prebivalstva postaja vse bolj pomemben aspekt v medicini, kot tudi pri lajšanju akutnih in kroničnih zdravstvenih težav. Matični mleček je najbolj znan po svojih pozitivnih vplivih na imunski sistem in pri lajšanju sistemskega vnetja. Propolis se uporablja kot protimikrobno sredstvo pri okužbah grla in žrela ter za zaščito sluznice prebavnega trakta. Raziskave kažejo, da je tudi med več kot le naravno sladilo, saj ima vsaka vrsta medu prisotne unikatne snovi, ki bodo v prihodnosti imele pomembno mesto v naravni medicini.
Kaj pa ostali čebelji pridelki?
Cvetni prah je znan kot vir esencialnih aminokislin, v našem črevesju deluje tudi kot prebiotik, hrana za koristne bakterije. Vosek se uporablja večinoma v kozmetiki, saj ima izvrstne lastnosti za zaščito kože pred zunanjimi vplivi, medtem ko se čebelji strup topično uporablja za povečanje prekrvavitve v sklepih pri raznih revmatičnih obolenjih. Deluje tudi kot naravni botoks in gladi starostne gube. Terapija s čebeljimi piki pa naj bi pomagala pri zdravljenju avtoimunskih in nevrodegenerativnih boleznih, kar pa je potrebno potrditi še s kliničnimi raziskavami.
Na vaši spletni strani navajate, da ponujate trgu številne unikatne izdelke in da ste prejeli nemalo mednarodnih priznanj. Kaj bi postavili na prvo mesto med izdelki in kaj med priznanji?
Najnovejše priznanje je letošnja raziskava Zveze potrošnikov Slovenije, kjer se je Medex-ov izdelek Vitamin D 1000 v obliki pršila uvrstil na 1. mesto med prehranskimi dopolnili z vitaminom D. Ocenjen je bil za najbolj kvalitetnega in varnega po sestavi in tudi z vidika zakonsko skladnega označevanja.
Vaš raziskovalni laboratorij z registrirano raziskovalno skupino je vrelec inovativnih izdelkov, ki jih nadgrajujete s klinično podprtimi inovacijami. Katere izdelke uporabniku najbolj priporočate?
Imamo moderno opremljene laboratorije za izvajanje osnovnih raziskav. V naši raziskovalni skupini imamo 4 doktorje znanosti iz različnih naravoslovnih področij, ki se med seboj dopolnjujejo in tako omogočajo celostno obravnavo raziskovalnih izzivov. Delovanje naših izdelkov preverjamo s kliničnimi raziskavami v sodelovanju z slovenskimi univerzami ali z zunanjimi raziskovalnimi organizacijami, saj si prizadevamo, da je vsak učinek, ki ga oglašujemo kupcem, tudi strokovno podprt. Ne obljubljamo čarovnije, zgolj gola znanstvena dejstva.
Torej z raziskavami?
Da. Veliko časa namenimo bazičnim in aplikativnim raziskavam neobdelanih čebeljih pridelkov, saj želimo čim več izvedeti o neodkritih potencialih njihovega uživanja. Leta 2018 smo kot prvi na svetu v sodelovanju z Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem dokazali pozitivni učinek uživanja matičnega mlečka na sistemsko vnetje, ki je predhodnik razvoja različnih kroničnih bolezni. Po dveh mesecih jemanja matičnega mlečka (2 g dnevno) smo opazili znižanje holesterola za 8 %, znižanje sistemskega vnetja za 21 %, povečanje protivnetnih procesov v telesu za 34 %, dvig lastnih antioksidantov v serumu za 45 %. Zaznali pa smo tudi 17-odstotoni dvig hormona sitosti in zmanjšanje apetita. To so izjemni rezultati, ki so tudi nas presenetili. Glede na najnovejše raziskave vsekakor vsem priporočamo redno uživanje matičnega mlečka in propolisa, saj oba prispevata k znižanju sistemskega vnetja.
Najbolj priporočate matični mleček?
Pri Medexu imamo matični mleček na voljo bodisi v kapsulah ali v stekleničkah v obliki shota. A ne priporočamo samo njega. Naš najnovejši izdelek, usklajen s količinami v klinični raziskavi, je Gelee Royale Cardio, ki je formuliran za podporo delovanju srca, seveda pa lahko pričakujemo tudi druge učinke, ki so bili dokazani v študiji. Beeharmony™ je še en izdelek, ki vsebuje matični mleček in je namenjen lajšanju simptomov menopavze, njegovo delovanje pa smo prav lani potrdili tudi s placebo kontrolirano klinično raziskavo. Med propolisi so zagotovo najmočnejši iz linije Propolis Defense v obliki tinkture, pršila ali kapsul. Ti propolisi so dvojno standardizirani na flavonoide (oznaka APF), kar je zelo pomembno za zagotavljanje konsistentnega učinka. Vse te izdelke najdete samo v lekarnah ali v naši spletni trgovini.
Potemtakem je razumljivo, da je Medex odprl javno razpravo o možnostih upočasnjevanja staranja, kar je v sozvočju z dejstvi, da se pričakovana življenjska doba podaljšuje in da postaja aktivna starost realnost v primerjavi z desetletjem ali dvema pred tem. Koliko bo človek še lahko podaljševal pričakovano življenjsko dobo?
Raziskave kažejo, da je evolucija preferirala ohranitev genov, ki omogočajo hitrejše razmnoževanje napram tistim, ki omogočajo dolgoživost. Če imamo v populaciji dva genoma, prvega, ki omogoča hitrejše razmnoževanje, in drugega, ki omogoča dolgoživost, bodo posamezniki s prvim genomom hitro prerasli in iztrebili drugi genom. Na srečo pa izražanje genov ni odvisno samo od našega genoma, torej surovega genskega zapisa, temveč tudi epigenetskih mehanizmov, ki določene gene utišajo, določene prižgejo, kadar je to potrebno. Na ta način npr. se lahko celice z identičnim genomom razvijejo v različne tipe, kot so kožne, mišične, kostne in druge celice, ki opravljajo popolnoma različne naloge. S staranjem se te epigenetske oznake na genomu začnejo rušiti, nekatere se dodajo, druge odstranijo, kopičijo se napake v DNK, kar sčasoma privede do informacijskega šuma. Celice ne delujejo več tako, kot bi morale. Izražajo se napačni geni ob napačnem času in v napačnih količinah, kar lahko popolnoma ohromi celice. Ko je takih celic več, pride do nepravilnega delovanja tkiv, organov in pojava kroničnih bolezni, tipičnih za staranje.
Zakaj pride do tega?
Odvisno od življenjskega sloga in okolja, v katerem živimo, se pri nekaterih to zgodi kasneje, pri drugih pa prej. Torej se biološko starajo hitreje, kot je njihova dejanska starost. Dobra novica je, da so te epigenetske oznake vsaj delno reverzibilne. To pomeni, da jih lahko spreminjamo in s tem vplivamo na hitrost biološkega staranja.
Z razvojem moderne medicine je naša pričakovana življenjska doba vse daljša, medtem ko obdobje zdravega življenja, to je obdobje brez kroničnih bolezni, ne sledi temu trendu. Zadnjo tretjino ali četrtino življenja preživimo z različnimi zdravstvenimi tegobami. Glede na trende staranja prebivalstva po celem svetu bo v bližnji prihodnosti izredno pomembno, da bomo tudi pri višji starosti še fizično in mentalno kompetentni. Zato je cilj odložiti razvoj kroničnih bolezni na čim krajše obdobje pred smrtjo. Tudi z vidika zdravstvenih stroškov. V ta namen bo potrebno veliko energije vlagati v ozaveščanje o pomenu zdravega načina življenja že v mladih letih.
Katera industrija lahko na to najbolj vpliva?
V to smer se obračata farmacevtska in prehrambena industrija, saj raziskave kažejo, da določene naravne snovi lahko upočasnijo biološko staranje in ščitijo pred razvojem kroničnih bolezni. Tudi v Medexu se intenzivno ukvarjamo z raziskavami na tem področju. Plod raziskav pa je tudi naš izdelek Beelixir™. Poleg matičnega mlečka vsebuje tudi druge snovi, ki dokazano podpirajo delovanje celičnih procesov za preprečevanje njihovega prezgodnjega staranja. Že sam matični mleček je pri raziskavah na različnih modelnih organizmih pokazal sposobnost podaljšanja življenja za 10 -20 %, kar bi predstavljalo, glede na pričakovano življenjsko dobo človeka, kar od 8 do 16 let daljše življenje. Matični mleček v človeškem telesu tudi aktivira procese, ki ščitijo pred škodljivimi vplivi okolja in nezdravega življenjskega sloga. To so procesi, ki so okrepljeni tudi pri ljudeh, ki dosežejo izjemno starost nad 100 let. Sicer ocenjujejo, glede na različne modele, da je maksimalna starost, ki jo človek lahko doseže, okoli 125 let. Bomo videli, koliko se bomo v prihodnosti lahko približali tej številki predvsem v smislu zdravega obdobja življenja, saj si s kroničnimi boleznimi verjetno nihče ne bi želel živeti tako dolgo.
Kolikšen je vaš izvoz?
Izvozimo cca 70 % vseh proizvedenih količin prehranskih dopolnil.
Poslovni načrti v tem letu, bo boljše kot lani?
Živimo v VUCA svetu, to je nova poslovna resničnost. Zato mora biti naše delovanje dinamično, polno prilagajanj in pripravljenosti na spremembe. Vsekakor pa načrtujemo, da bomo poslovali še bolje kot lani.
