Prva hiša v Versaillesu – EOL 71-72

Janez Škrabec

Riko je eden od ustanovnih članov slovenske veje VN Global Compact, torej pobude za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj gospodarskih subjektov. Ali Riko poroča o svojem napredku na področju trajnostnega razvoja glede na znan poročevalski okvir, na primer GRI?
V Riku smo se že v začetku zavezali etičnemu in odgovornemu poslovanju, še preden so postali ti postulati tako popularni, celo nepogrešljivi v poslovnih kodeksih. Ker verjamemo vanje, smo s ponosom med soustanovitelji pod zavezo Global Compact. Moram priznati, da z uradnimi merili (še) ne beležimo učinkov svoje trajnostne naravnanosti. Vselej pa se oziramo v prihodnost z vprašanjem, kako konkretno bomo še naprej postavljali na vrh poslovne hierarhije vrednote, šele nato vrednosti, in kako bomo v tem duhu uresničevali trajnostno paradigmo.

Toda slogan Globalni inženiring za srečo ljudi motivira in vzbuja pričakovanja. Kaj Riko skladno s tem sloganom ponuja pri konkretnem turističnem projektu, na primer pri hotelskem kompleksu? Kako implementirate zahtevo po ekodizajnu in drugačni energetski prihodnosti – torej od konvencionalnih energetskih rešitev do trajnostnih?
Želimo si, da slogan izpričuje dvoje: da rešujemo in uresničujemo kompleksne inženirske in inženiring projekte, ki so vidni in namenjeni največkrat ozko profilirani, običajno strokovni javnosti, vendar imamo v mislih vselej končnega posameznika in njegovo dobrobit. Kupec avtomobila res ne vidi kompleksne tehnološke linije, ki jo snujemo za izdelavo avtomobilskih delov, je pa zato avto kakovosten in varen, kar voznik tega avtomobila zagotovo doživi in občuti. Tudi projekt izgradnje hotela Kempinski v Minsku podpisujemo s tem sloganom. Kot generalni izvajalci nimamo vpliva na zasnovo in oblikovanje hotela, na izbor tehnologij itd. – to vse predpisujejo investitor in standardi Kempinskega … Vendar s funkcijo, ki jo imamo, skrbimo, da pri izgradnji hotela sodelujejo tako slovenska kot beloruska podjetja. Integriramo domača in lokalna znanja in izkušnje ter tako nudimo priložnosti za rast in razvoj vseh sodelujočih. Ne odrekamo se tudi podpore beloruskemu okolju, saj na to tržišče ne vstopamo kot ponudniki svojih storitev, temveč smo tudi podporniki umetniškemu in kulturnemu dogajanju. Naj omenim, da smo nedavno Nacionalni beloruski knjižnici podarili faksimile slovite Iconotheco Valvasoriano, ki predstavlja edinstven umetnostni spomenik svetovnega slovesa.

Ali v to vašo usmeritev sodi tudi ekodizajn? Evropska komisija napoveduje, da bo v septembru objavila javni razpis za spodbujanje ekodizajna v podjetjih. Kako lahko da ekodizajn drugačno vrednost naši bivanjski kulturi?
Ja, mi spodbujamo oz. omogočamo ekodizajn. V podjetju Riko Hiše smo namreč razvili sistem lesene gradnje, ki omogoča integracijo vseh parametrov ekodizajna. Ekodizajn nudi do narave in prihodnosti odgovorno bivanjsko udobje in ugodje. Ta koncept ne predstavlja le ustrezne arhitekturne zasnove, temveč vključuje vse možnosti zmanjševanja porabe neobnovljivih surovinskih, energetskih virov in energije. In ta koncept prinaša trajnostne vrednote tudi v vsakdanje življenje. Spodbuja nas, da varčujemo z energijo, ločujemo odpadke, delujemo na vseh ravneh družbeno odgovorno in trajnostno tudi kot posamezniki. Osebno verjamem, da se kupci lesenih Riko hiš zavedajo ekološke note; ko se odločijo za leseno hišo, se odločijo tudi za ekološko usmeritev nasploh.

Družba Riko je pogumno vstopila v okoljevarstvo in gradi nekatere centre za ravnanje z odpadki v Sloveniji (CEROZ, Slovenska Bistrica), pri ljubljanskem projektu pa zgodba z razpisom še ni končana. Dobivate tudi posle na mednarodnih projektih za ravnanje z odpadki. Kako se kreativno vključite v izvedbo naložbe?
Raje kot kreativno se vključujemo učinkovito. Investitorju že v ponudbi ponudimo tehnološko najsodobnejšo opremo, ki je na voljo, poskušamo navezati partnerstva z lokalnimi podjetji. Vse to ponudimo po ekonomsko upravičeni ceni in temu sledimo tudi v izvajanju projekta. Na področju okoljevarstva smo se do zdaj uveljavili v Sloveniji, z nekaj projekti v Makedoniji, obetamo pa si tudi večji prodor v Ukrajino, kjer smo tik pred podpisom projekta reinženiringa celovitega sistema ravnanja z odpadki.

Katere projekte, ki ste jih realizirali na področju okoljevarstva, bi izpostavili? V Sloveniji se v zadnjem času intenzivira urejanje kanalizacijskih sistemov in gradnja čistilnih naprav.
Gradimo kanalizacijski sistem in čistilno napravo v Litiji in Šmartnem, Cerknici in Radečah, gradimo centra za ravnanje z odpadki v Zasavju in Slovenski Bistrici. V projekte se vključujemo preko razpisov s kakovostno ponudbo, ki vsebuje najsodobnejšo tehnologijo po ekonomsko upravičeni ceni. Ker je to v Riku mlada panoga, se najraje pohvalimo z izvršenimi projekti, ki jih je tudi čas potrdil kot kakovostne. Tak primer je čistilna naprava izcednih vod iz odlagališča nenevarnih odpadkov Barje. Z uporabljeno membransko tehnologijo čiščenja je čistilna naprava Barje prva tovrstna čistilna naprava v Sloveniji in se uvršča tudi med najsodobnejše in tehnološko najnaprednejše čistilne naprave za čiščenje izcednih vod v jugovzhodni evropski regiji. Investitorju smo jo predali v uporabo še pred pogodbenim rokom izgradnje, dejanski obratovalni stroški pa so daleč pod načrtovanimi.

Z več projekti ste na makedonskem trgu, med drugim ste jim izdelali tudi sektorske okoljske nacionalne strategije (odpadki), nedavno zgradili hidroelektrarno. Kaj kažejo vaše izkušnje pri iskanju najboljših okoljskih rešitev na tujih trgih, zlasti pri umeščanju hidroelektrarn v okolje, saj so pri tem v Sloveniji precejšnje težave?
He Sveta Petka nad Skopjem je naš kronski projekt. Uspeli smo zagotoviti opremo visokega tehnološkega nivoja z minimalnimi stroški vzdrževanja, minimalne posege v okolje, zanesljivo obratovanje sistema ter visoko stopnjo izkoriščenosti. V izvajanje projekta smo povezali tako slovenska kot tudi makedonska podjetja, s čimer smo še okrepili bilateralna sodelovanja. Prepričan sem, da smo s to izgradnjo, ki predstavlja eno najzahtevnejših gradenj v zadnjih 20 letih v regiji, postavili nova merila in nove standarde na področju hidroenergetike v tej regiji. V vseh teh projektih sodelujemo najprej kot ponudnik na razpisu in nato kot izvajalec, tako da žal kakšnega večjega vpogleda v širši kontekst umeščanja tovrstnih objektov v okolje nimam.

Najbrž je lažje umeščati v prostor vaše Riko hiše, ki so že dolga blagovna znamka. Kaj je doslej dalo sodelovanje s Philipom Starckom?
Kupci, ki se odločijo za hiši Riko, lahko hišo najprimerneje uvrstijo v pokrajino, kulturno in naravno. Ne le zaradi lesa, ki predstavlja v širšem evropskem bazenu avtohtono gradivo, temveč tudi zato, ker smo zasnovali sistem gradnje, ki je v svoji zasnovi čim manj opredeljen in nevtralen ter se lahko prilagaja vsakokratnim načrtom naših naročnikov in umestitvam v kulturno in naravno krajino. Tej osnovni liniji dodajamo sedaj še linijo prefabriciranih hiš Demokratic Eco Architecture by Riko with Starck. Hiša D.E.A.R.S. bo kombinirala različne materiale, visoko tehnologijo indesign Philippa Starcka. Hišo smo razvijali v tesnem sodelovanju s Starckom in skupaj jo bomo premierno predstavili meseca oktobra v Versaillesu. Sodelovanje s Philippom Starckom je že v tej fazi razvoja produkta na svetovnem prizorišču dvignilo vrednost blagovne znamke Riko. Obetamo si, da bomo s prodajo hiše D.E.A.R.S. bolje prodajali tudi hiše Riko.

Vaša družba je manj znana po logistični dejavnosti, čeprav jo močno razvijate. V katerih panogah ste razvili najbolj konkurenčne in sodobne, trajnostne logistične rešitve?
Na področju avtomobilske, živilsko-predelovalne, farmacevtske in kovinsko-predelovalne industrije smo se s svojo ponudbo logističnih rešitev uveljavili doma in v tujini. V Belorusiji in Rusiji smo ponudili kakovostne rešitve velikanom avtomobilske industrije, kot so npr. MAZ, Avtodizel, Avtovaz, v Sloveniji pa s ponosom izpostavljam tri močne reference. Prva je avtomatizirano visoko regalno skladišče Ljubljanskih mlekarn. Uspelo nam je izvesti najbolj kakovostno rešitev, s tem da v času gradnje in integracije sistema v obratovanje ni bilo nikakršnih izpadov pri oskrbi naročnikov z izdelki. Prav tako velja izpostaviti naše dosežke na področju farmacevtske industrije, saj so tu sistemi vedno zahtevni, ker ima področje farmacije specifične zahteve po predpisih GMP, dosledni FIFO, popoln nadzor nad vsako skladiščno pozicijo v skladišču itd. Poleg tega so v farmaciji zahteve po tehničnih rešitvah, kvaliteti, čistoči ipd. višje kot v ostalih industrijskih branžah. Visoko regalni skladišči Krke in Leka nosita Rikov podpis.

Koliko usmerjenost podjetja v trajnostni razvoj v času globalne krize pomeni konkurenčno prednost? Ali trg podjetju, ki prisega na trajnostni razvoj, prizna nekoliko višjo ceno?
Narejenih je bilo več raziskav, katerih rezultati pričajo o tem, da podjetja z družbeno odgovornim ravnanjem prispevajo k trajnostnemu razvoju, izboljšujejo dinamičnost in konkurenčnost gospodarstva, ustvarjajo nova delovna mesta in z njimi gospodarsko rast. Po opravljenih raziskavah so uspehi družbeno odgovornih in trajnostno naravnanih podjetij večji od konkurenčnih podjetij, družbeno odgovorna podjetja poslujejo celo bolje od svojih tekmecev. Znano je, da v odnosu do dobaviteljev in poslovnih partnerjev trajnostni koncept znižuje stroške in povečuje ugled, povečuje učinkovitost nabavne verige, dobavitelje spodbuja v inovacije v lastni proizvodnji, povezovanje na obeh straneh vrednostne verige pospešuje izmenjavo znanja in razvoj učinkovitih poslovnih modelov. Pri potrošnikih pa je trajnostni koncept zagotovo konkurenčna prednost. Potrošniki se raje odločajo za nakup izdelkov ali storitev družbeno odgovornih podjetij, saj so čedalje bolj osveščeni, ne nazadnje povečuje tudi zvestobo potrošnikov. Hkrati vpliva na ugled in vrednost blagovne znamke ter v nekaterih primerih omogoča celo doseganje višjih cen izdelkov pri kupcih. Prepričan sem, da so podjetja s trajnostno usmeritvijo v času te krize v veliko boljši poslovni in investicijski kondiciji. Kar ozrimo se malo naokoli.

Kaj mislite, da bi morala Slovenija kot država in slovenska podjetja prednostno storiti na področju trajnostnega razvoja za dvig svoje mednarodne konkurenčne prednosti?
Podjetja bi morala ultimativno integrirati parametre trajnostnega razvoja v svoje delovanje, država pa bi morala to spodbujati kot konkurenčno prednost pri javnih razpisih. To bi bila odlična odskočna deska, ki bi zagotovo omogočala večjo prodornost slovenskega gospodarstva.