Kadri v gradbeništvu
Gradbeništvo je med dejavnostmi, ki na trgu zaman išče celo vrsto gradbenih poklicev – od zidarjev in gradbenih tehnikov do vodstvenih kadrov. Z nastopom tujih gradbenih podjetij na slovenskem trgu so nekateri najboljši kadri odšli k njim, saj so se lahko le redka domača podjetja pohvalila z ustrezno kadrovsko in štipendijsko politiko. Podatki so alarmantni, pravi Arnold Ledl, ravnatelj Srednje šole za gradbeništvo in varstvo okolja na Šolskem centru Celje. Vendar se razmere izboljšujejo. To se najbolj kaže pri vpisu na njihovo šolo, zlasti v programu zidar, kjer doslej ni bilo kandidatov, zdaj pa imajo prvo dijakinjo, ki ji je zidar sanjski poklic. Tudi podjetja ne držijo več križemrok. Po več letih se odločajo za kadrovske štipendije in so bolj odprti za sodelovanje s šolami. Država, pravi Arnold Ledl, pa je primer, kako se stvari ne počnejo. Pa s tem ne misli le na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Gradbeni profili so na trgu iskani. Napovedi, kako bo mogoče nadomestiti generacijo, ki se upokojuje, dvomijo, da bi lahko izobraževalni sistem na primer usposobil dovolj gradbenih inženirjev.
Res je, podatki so alarmantni. Poleg velikega pomanjkanja kadrov v vseh segmentih izvajalskih dejavnosti se kaže tudi zelo zaskrbljujoča slika glede vodstvenih kadrov. To je posledica majhnega zanimanja za gradbeniške poklice v preteklih desetletjih. Zelo so kvalitetna velika gradbena podjetja, ki so bila sposobna načrtovati in izvajati pravzaprav vsa dela pri zahtevnih projektih, so na neki način propadla. Z vstopom tujih se je velik del kadrov preselil k njim. Redko katero podjetje je v tem času imelo ustrezno oziroma kakršno koli kadrovsko in štipendijsko politiko.
Se razmere izboljšujejo?
Na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja lani in letos beležimo zelo velik porast zanimanja za poklice iz naših programov. Kaže, da se je v družbi končno le ustvarilo zavedanje, da nam na tem področju krvavo primanjkuje ustreznih kadrov. Že lani smo po dolgem času vpisali dva polna oddelka v programu gradbeni tehnik, en poln oddelek programa okoljevarstveni tehnik, dva polna oddelka triletnih poklicnih in en oddelek skrajšanega programa. Glede na velik obisk na informativnih dnevih računamo na vsaj enak vpis za naslednje šolsko leto. Lahko bi se zgodilo celo, da bomo morali zaradi prostorskih in kadrovskih možnosti vpis omejiti.
Za katere profile je največ zanimanja in s katerimi ukrepi podjetja privabljajo mlade v gradbeništvo? Se velika žeja po novih kadrih kaže tudi v povečanem sodelovanju podjetij in šole?
Največji obisk na informativnih dnevih je bil v programu gradbeni tehnik, saj nas je obiskalo več kot dvakrat toliko učencev, kot jih lahko vpišemo. Tudi v poklicnih programih zidar, izvajalec suhomontažne gradnje in tesar je opazno veliko povečanje zanimanja. Sploh v programu zidar, kjer v zadnjih letih nismo imeli kandidatov, se je slika močno popravila. Zanimiv je podatek, da imamo v tem programu prvo dijakinjo, ki zatrjuje, da je to njen sanjski poklic.
In podjetja?
Podjetja so se začela zavedati resnosti kadrovske problematike. Po več letih dajejo kadrovske štipendije, sprejemajo dijake na praktično usposabljanje ter navezujejo stike s šolo tudi v obliki predstavitev. V zadnjem času tudi sponzorirajo vsebinske dogodke. Zagotovo imamo na tem področju še zelo veliko možnosti. Upam, da jih bomo dobro izkoristili.
Ali je bilo temu namenjeno tudi tradicionalno državno tekmovanje gradbenih šol Slovenije?
Deloma tudi. Gradbenijada Celje 2024 je srečanje dijakov in mentorjev vseh šol, ki izobražujemo dijake na področju gradbeništva. Šole se pomerijo v športnih disciplinah, strokovnih nalogah ter tekmujejo v praktičnih poklicnih veščinah. Vsako leto je organizator druga šola. Dogodek je seveda namenjen tudi spoznavanju dijakov in mentorjev ter deljenju dobrih praks. Tudi v tem primeru se povezujemo s podjetji, saj je organizacija poleg same izvedbe tudi precejšen finančni zalogaj, ki ga zaradi spremenjenega načina financiranja šole same težko zmoremo. Podobno je pri okoljevarstevnih tehnikih, ki se tudi srečujejo vsako leto na državnem tekmovanju.
Podjetja, pravite, so odzivnejša. A kako se šola in podjetja povezujejo z osnovnimi šolami in na kakšen način zagotavljate karierno rast mladih?
Gre za različne oblike sodelovanja. To so predstavitve na osnovnih šolah, dnevih odprtih vrat, tehničnih delavnic, predvsem pa so zanimivi informativni dnevi. Ti najbolj vplivajo na odločanje osnovnošolcev o izbiri srednje šole. Pri vseh dejavnostih želimo predstaviti zanimivosti in značilnosti šole in poklicev. Vse to zahteva veliko dodatnega dela in truda vseh zaposlenih, za kar sem jim iskreno hvaležen.
Štipendijska politika, ukrepi države?
Štipendijska politika je precej nerazvita. Redka so podjetja, ki načrtujejo razvoj kadrov in s tem zagotovijo tudi štipendije. Veliko povpraševanje po gradbeniških storitvah, bodisi izvajalskih, projektantskih ali nadzornih, vpliva na odhode kadrov na bolje plačana delovna mesta, ki so praviloma v podjetjih v tuji lasti. Pritiski na plače se povečujejo, s tem pa tudi zavedanje, da je treba vlagati v svoje trenutne in tudi v bodoče kadre. Menim, da se stvari počasi izboljšujejo, so pa še daleč od optimalnih. Država je primer, kako se stvari ne počnejo. S tem ne mislim le Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. A nujno potrebujemo nacionalno strategijo za štipendiranje. Tudi mediji morajo prevzeti del odgovornosti. Samo s poročanjem o aferah in neizčrpno skepso do vsega pozitivnega zagotovo ne prispevajo k ustvarjanju primernega mnenja o gradbeni stroki. Manjka pozitivnih novic na vseh področjih.
A kljub vsemu mladi vidijo nemalo priložnosti za delo v gradbeništvu. Kaj jih privlači? Plače niso visoke.
Morda se res zdi tako, a se po meni znanih podatkih tudi popravljajo, saj podjetje ne bo zadržalo strokovnjakov, če jim pri konkurenci nudijo boljše pogoje in višje plačilo. Seveda pa plače niso edino merilo. Izredno pomembna je klima v podjetju. Delo v gradbeništvu je dinamično. Zahteva veliko znanja in sposobnosti prilagajanja, timskega dela, povezovanja s strokovnjaki različnih strok. Dijakinje in dijaki imajo radi strokovne vsebine, še posebej se izkažejo pri praktičnem pouku, kjer dejansko vidijo izdelek. Zelo pomembni so obiski gradbišč in proizvodnih obratov. Ravnokar so se udeležili strokovne ekskurzije, na kateri so si lahko pod vodstvom osebja 2TDK ogledali gradbišče drugega tira na trasi Divača – Koper.
Ali med nove vsebine uvrščate tudi teme zelenega prehoda?
Gradbeništvo kot izrazito interdisciplinarna gospodarska dejavnost je še kako vpeta v zeleni prehod. Ne samo, da je energetsko zelo intenzivna, z graditvijo objektov spreminjamo in vplivamo na okolje. Prav tako se okolje in podnebje spreminjata in vplivata na objekte in počutje uporabnikov. Obe področji, gradbeništvo in okolje, skušamo na šoli predstaviti z njihovimi posebnostmi in značilnostmi ter pojasniti njuno medsebojno odvisnost.
Na kaj mislite?
Pri vseh modulih so vključene vsebine tako enega kot drugega. Pomembno je, da se bodoči strokovnjaki zavedajo pomena sprememb, ki se dogajajo v okolju, ter načinov blaženja in prilagajanja tem spremembam. Zato imamo v okviru odprtega kurikula posebne module energija in okolje, nizkoenergijska gradnja, lesena gradnja ter gospodarjenje s prostorom. Prav tako pa jim v sodobno opremljenih prostorih nudimo možnosti s področja računalniških programov. Letos smo pridobili tudi nove prostore za izvajanje praktičnega pouka gradbeniških poklicev ter novi laboratorij na Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, ki ga uporabljajo tudi okoljevarstveniki.
Ali se povečuje vpis tudi v okoljske programe na vaši šoli?
Na srečo se vpis v program okoljevarstveni tehnik popravlja. Že lani je bil bistveno boljši kot v prejšnjih letih. Za naslednje šolsko leto kaže še bolje. Kaže, da se mladi vse bolj zavedajo okoljskih problemov. Ob dobrem informiranju v osnovni šoli in aktualnih podnebnih vsebinah v medijih se lažje odločajo za izbiro programa, ki je pester in zanimiv. Nudi precej možnosti za delo oziroma nadaljnje izobraževanje.
Izvedli ste državno tekmovanje v eko znanju. Tema ekokviza je bila energetsko – podnebna pismenost. Ocena, rezultati?
Državno tekmovanje smo letos pripravili, ne da bi ga načrtovali. Dogodek je bil za našo šolo, ki je najmanjša na Šolskem centru Celje, velik izziv. Vodja tekmovanja, profesorica Janja Čuvan, je ob pomoči celotnega učiteljskega zbora odlično zasnovala in izpeljala srečanje. Izkazalo se je, da so mladi zelo dobro obveščeni, izobraženi in pripravljeni. Rezultati so bili odlični in verjamem, da so se dijaki in njihovi mentorji ter predstavniki Eko šole pri nas dobro počutili. Na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja med seboj sodelujemo, se spoštujemo in radi imamo družbo, zato dobro poskrbimo za goste.
