| Izgradnja okoljske infrastrukture | | Dragica Jaksetič | |
| Potem ko je že kazalo, da bodo »južni« Primorci ostali brez lastnega centra za predelavo odpadkov in tako tudi brez evropskega denarja, s katerim bi ga lahko zgradili, se je zgodil nenadni preobrat. Piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič je prevzel pobudo pri iskanju rešitve in komentiral, da so spremembi botrovale zadnje lokalne volitve, ki so na plano prinesle nove župane in z njimi novo voljo in energijo. Uspeli so se povezati in spodbuditi vse župane osmih južnoprimorskih občin za iskanje ustrezne rešitve. Še več. Nedavno se je v hrpeljski občinski hiši sestalo kar sedemnajst županov, ki so vsi brez omahovanja dvignili roko za skupni Center za ravnanje z odpadki (Cero) v Logatcu. | |
Če bo predlagatelj, logaški župan Berto Menard, uspel prepričati Logatčane, da je lokacija, ki jo je predlagal, smiselna in za okolje neobremenjujoča, bodo Primorci in Notranjci še ujeli zadnji vagon zadnjega vlaka z denarjem iz kohezijskih skladov. Po osmih letih neuspešnega iskanja ustrezne lokacije za odpadke občin Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana, nazadnje tudi po propadli možnosti, da bi lokacijo ponudili v občini Ilirska Bistrica, je jeseni hrpeljsko-kozinski župan Zvonko Benčič, tedanji koordinator aktivnosti konzorcija Gojup, v katerega so se povezale omenjene občine, predlagal razpustitev Gojupa. To bi pomenilo, naj za lastne odpadke poskrbi vsaka občina zase, kakor pač zna in zmore.
Toda decembra so se župani ponovno sestali v Hrpeljah. Pobudo je prevzel novi piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič. Prepričan je bil, da rešitev za južnoprimorske odpadke, na primer pridružitev severnoprimorskemu centru za odpadke Mala Gora ali varianta na Serminu ali vsaj skupno iskanje enega izmed obstoječih centrov, ki bi bil pripravljen prevzeti južnoprimorske odpadke, obstaja. Že po treh tednih so se župani, tokrat ne več samo južnoprimorski, ponovno sestali za (javnost) zaprtimi vrati hrpeljske dvorane in soglasno sprejeli predlog, da bodo Cero gradili v Logatcu.
Zdaj je spet možnost za evropska sredstva
Zamisel o Cero v tej občini ni nova, saj si je že prejšnji logaški župan Janez Nagode več let prizadeval, da bi ga uredili, in to v obrtno-industrijski coni za KLI-jem. Eden od razlogov, da odločitev za Cero v Logatcu do zdaj ni bila sprejeta, je bil tudi ta, da so občine zaradi uvajanja strožjega ločevanja odpadkov v zadnjih letih zmanjšale količine odpadkov, ki bi jih morali voziti v predelavo. Potrebno število občin, ki bi moralo gravitirati na logaški center, da bi zadostilo potrebnim pogojem o količinah in številu prebivalcev, se je iz leta v leto večalo. Pogoj za evropsko sofinanciranje pa je dosežen šele zdaj, ko so v »igri« za logaški center tudi občine slovenske Istre in Krasa, kjer jim odpadke »pomagajo« ustvarjati tudi turisti.
V logaški center, ki so ga na sestanku že poimenovali Cero NIK (Notranjske, Istre in Krasa), naj bi torej čez dve leti vozili sortirane odpadke iz občin Bloke, Borovnica, Cerknica, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Logatec, Log-Dragomer, Loška dolina, Piran, Pivka, Postojna, Sežana in Vrhnika. Ker imajo te občine skupaj več kot 160.000 prebivalcev in ker ustvarijo med 60.000 in 70.000 tonami odpadkov na leto, bi s tem zadostili tudi pogojem za sofinanciranje s strani evropskega kohezijskega sklada. Iz tega bi za Cero lahko pridobili 35 milijonov evrov, ki bi jih morali počrpati do leta 2014, delež posamezne občine pa ne bi bil velik, saj v projektu sodeluje kar sedemnajst občin. »Moram reči, da je to za nas tako rekoč zgodovinski trenutek,« je po sestanku županov dejal vidno zadovoljen Gašpar Gašpar Mišič. Zeleno luč za logaški center je dalo tudi ministrstvo za okolje in prostor, katerega predstavniki so se udeležili hrpeljskega sestanka.
Že februarja naj bi župani podpisali pogodbo
Nosilka projekta bo občina Logatec, župani pa so ustanovili tudi projektni svet, katerega člani so Gašpar Gašpar Mišič, Berto Menard ter novi vrhniški župan Stojan Jakin. Kot nam je povedal Mišič, zdaj pripravljajo dokument identifikacije investicijskega projekta oziroma novelacijo obstoječega, ki je bil za logaški Cero narejen že v prejšnjem mandatu. Ta dokument bodo februarja obravnavali občinski sveti vseh občin, predvidoma konec februarja pa naj bi podpisali medobčinsko pogodbo. Snovalci projekta dopuščajo možnost, da se jim do tedaj priključi še katera občina.
»Vztrajali bomo na čim večjem ločevanju odpadkov na izvoru. Po občinah naj bi imeli le prekladalne rampe. S soglasjem župana občine Koper bosta občini Izola in Piran svoje odpadke prekladali na koprski prekladalni rampi na Serminu. Tu se bo odpadke z manjših tovornjakov stiskalo in prekladalo na večje. Kam bomo z ostankom odpadkov po predelavi, bo še stvar dogovora, cilj pa je, da bi ga uporabili dalje kot surovino. Naš cilj je tudi, da cena za predelavo tone odpadkov vključno s stroški prevoza ne bi presegala 90 evrov,« je pojasnil Mišič.
Odgovora na vprašanje, kdo bo gradil Cero, še ni, opredelili pa ga bodo v pogodbi. Občine bodo morda v ta namen ustanovile gospodarsko družbo ali pa bo podeljena koncesija.
O lokaciji so mnenja različna
Toda logaško javnost, ki ni ničesar vedela o ponudbi lokacije s strani svojega župana skoraj vsem občinam južno od Ljubljane do objave člankov po januarskem sestanku sedemnajstih županov, trenutno najbolj zanima prav lokacija, kjer naj bi Cero zgradili. Predelovalnica odpadkov naj bi namreč stala za avtocestnim postajališčem Lom 1 (desno v smeri Koper), na kraškem terenu na območju Nature 2000, kar pa je med Logatčani že povzročilo precej negodovanja. »Čemu graditi tretjo industrijsko cono sredi gozda, ko pa imamo komunalno urejene parcele za gradnjo industrijskih obratov že v obstoječih dveh obrtno-industrijskih conah? Ali se vam to zdi smotrno z vidika ekonomije, z vidika narave?« je na primer župana na seji občinskega sveta 25. januarja vprašala občinska svetnica SLS, Bibijana Mihevc.
Župan Berto Menard pa niti o lokaciji niti o projektu za Cero pred javnostjo še noče govoriti. »Na področju je zemljišče, ki nam po prostorskih planih gradnjo dovoljuje. Pogovarjamo se o nakupu dodatnih zemljišč. Nismo hoteli iti pred javnost, preden ne raziščemo, če ta predlog podpira vseh sedemnajst občin, kajti zagotoviti moramo določeno število prebivalcev, ki bi gravitirali na center, in dovolj velike količine odpadkov. Sklicali bomo okroglo mizo in konferenco, predstavili projekt, a šele takrat, ko bo vse jasno,« je občinski svetnici in s tem tudi javnosti odgovoril Menard.
Vlogo z vso potrebno dokumentacijo, tudi z javnim naročilom za gradnjo, bodo morale občine ministrstvu za okolje in prostor dostaviti do letošnjega poletja. Po besedah Gašparja Gašparja Mišiča ne dvomijo, da jim bo to uspelo. Pričakujejo pa tudi, da bodo ugoden odgovor o evropskem sofinanciranju s Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko prejeli do konca tega leta.
