Razpisi in finančne spodbude
| Avtorica: Eva Matjašič, Tiko Pro |
EU s svojimi programi financiranja podpira številne projekte, ki naslavljajo trajnostni razvoj, okoljevarstvene pobude in inovativne rešitve za zeleno prihodnost.
Ključni programi, ki ponujajo priložnosti za pridobitev nepovratnih sredstev na področju trajnosti so:
Obzorje Evropa (Horizon Europe)
Glavni program EU za raziskave in inovacije vključuje razpise, osredotočene na podnebne ukrepe, trajnostne tehnologije in krožno gospodarstvo. Posebna pozornost je namenjena projektom, ki združujejo znanstvene raziskave z aplikativnimi rešitvami za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Program prav tako spodbuja sodelovanje med raziskovalnimi institucijami, podjetji in vladnimi organizacijami, kar omogoča širši družbeni vpliv financiranih projektov.
Poleg tega program vključuje posebne pobude, kot so misije za podnebno nevtralne in pametne skupnosti ter partnerstva za razvoj zelenih tehnologij. Financirani projekti pogosto naslavljajo ključne izzive, kot so prehod na obnovljive vire energije, trajnostna mobilnost in krožni modeli gospodarstva. Obzorje Evropa je zato osrednji mehanizem za podporo trajnostnim inovacijam na evropski ravni.
LIFE program
Ta program je posebej namenjen financiranju projektov, ki se osredotočajo na varstvo okolja in ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam. LIFE omogoča sofinanciranje iniciativ za učinkovito rabo virov, obnovo ekosistemov in prehod na ogljično nevtralnost. Financiranje vključuje projekte, ki se ukvarjajo z zaščito biotske raznovrstnosti, trajnostnim upravljanjem voda in izboljšanjem kakovosti zraka.
Ta program vključuje tudi podprograme, ki spodbujajo inovacije na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Poleg financiranja projektov se LIFE osredotoča na ozaveščanje javnosti ter izmenjavo znanja in dobrih praks med državami članicami EU. To omogoča širši prenos uspešnih rešitev na druga območja in sektorje.
Instrument za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility – CEF)
CEF je ključni mehanizem za financiranje trajnostne infrastrukture na področju prometa, energetike in digitalnih storitev. Program podpira projekte, ki omogočajo prehod na čistejše vire energije, kot so električna vozila in obnovljivi viri energije, ter uvajajo zelene transportne rešitve. Primeri financiranih projektov vključujejo nadgradnjo železniške infrastrukture, razvoj multimodalnega prevoza in vzpostavitev polnilnih postaj za električna vozila.
Poleg trajnostne mobilnosti CEF spodbuja digitalno transformacijo z izboljšanjem povezljivosti in uvedbo pametnih omrežij. Na področju energetike program omogoča projekte, ki krepijo energetsko učinkovitost in zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv. CEF tako prispeva k povezovanju Evrope prek trajnostne in digitalne infrastrukture.
Podpora na nacionalni ravni: spodbude za naložbe v OVE
V prizadevanju za trajnostni razvoj in zmanjšanje ogljičnega odtisa je objavljenih več razpisov za nepovratna sredstva, namenjena investicijam v nove proizvodne naprave na obnovljive vire energije (OVE) ter hranilnike energije. Ta pobuda ponuja podjetjem možnost, da s finančno podporo preidejo na bolj zelene in učinkovite energetske rešitve.
Takšne vrste razpisov so predvidene tudi v prihodnje, saj si želi Slovenija v letih do 2030 podpirati projekte energetske učinkovitosti.
Kdo se lahko prijavi?
Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe, zadruge, fizične osebe z registrirano pridobitno dejavnostjo (vključno z nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji) ter samoupravne lokalne skupnosti.
Višina subvencije
Subvencije se razlikujejo glede na vrsto naprave in vključujejo:
- vetrne elektrarne,
- kotle na lesno biomaso,
- toplotne črpalke,
- toplotne sprejemnike sončne energije ter
- z napravami povezane hranilniki energije.
Delež sofinanciranja je odvisen od velikosti podjetja, v višini do max. 60%.
Rok za oddajo vlog
Vloge se lahko oddajo od 18. marca naprej, razpis bo odprt do porabe sredstev.
Usmeritve in podpora podjetjem na poti trajnostnega razvoja
Podnebne spremembe in zaveze k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov postavljajo podjetja pred nove izzive, a hkrati ponujajo tudi priložnosti. EU s strategijo Green Deal in Slovenija z ambicioznimi cilji prehoda v nizkoogljično družbo postavljata jasne smernice, kam se bodo stekali investicijski tokovi v prihodnjih letih. Ključno vprašanje za podjetja je: kako izkoristiti razpoložljiva sredstva in se prilagoditi novim zahtevam?
Taksonomija – usmeritev za trajnostne investicije
Za bolj pregledno in učinkovito usmerjanje kapitala je EU uvedla taksonomijo, sistem, ki opredeljuje trajnostne naložbe in projekte. Taksonomija ni le regulativni okvir, ampak podjetjem omogoča:
- Lažji dostop do financiranja – trajnostni projekti bodo imeli prednost pri nepovratnih sredstvih in ugodnih posojilih.
- Večjo transparentnost – vlagatelji in finančne institucije vse bolj upoštevajo ESG dejavnike (okoljski, družbeni in upravljavski kriteriji).
- Konkurenčno prednost – trajnostno naravnana podjetja so bolj privlačna za investitorje in partnerje.
A pri trajnostnih projektih ne gre le za usmerjanje kapitala – že v fazi načrtovanja je treba opraviti podnebno preverjanje, ki omogoča dolgoročno vzdržnost, zmanjšanje tveganj in boljše ocene na javnih razpisih.
Zaveza Slovenije: Cilji do leta 2050
Slovenija se je zavezala k podnebno nevtralnemu in krožnemu gospodarstvu do leta 2050. Do leta 2030 pa želi doseči vmesni cilj – zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % glede na leto 1990. Ključne strateške usmeritve so:
- Bolj zelena in nizkoogljična Slovenija – vlaganje v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in zmanjšanje emisij.
- Bolj pametna in konkurenčna Slovenija – spodbujanje trajnostnih inovacij in digitalizacije.
- Bolj povezana Slovenija – izboljšanje trajnostne mobilnosti in prometne infrastrukture.
- Socialno vključujoča Slovenija – zagotavljanje pravičnega prehoda za vse sektorje.
Področja, ki bodo deležna največje podpore
Podjetja, ki želijo dostopati do nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, bodo morala uskladiti vse svoje projekte z naslednjimi prioritetami:
- Obnovljivi viri energije – investicije v vetrne, sončne, hidro in geotermalne elektrarne.
- Energetske prenove – izboljšanje energetske učinkovitosti stavb in proizvodnih procesov.
- Krožno gospodarstvo – zmanjšanje porabe surovin, recikliranje in ponovno uporabo materialov.
- Blažitev podnebnih sprememb – projekti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
- Trajnostno upravljanje naravnih virov – čiščenje in ponovna uporaba voda, zmanjševanje poplavne ogroženosti.
Načelo DNSH – brez bistvene škode okolju
Vsi projekti, ki želijo pridobiti sredstva, morajo izkazati skladnost z načelom »Do No Significant Harm« (DNSH), kar pomeni, da ne smejo bistveno škodovati:
- blažitvi podnebnih sprememb,
- trajnostni rabi vodnih virov,
- krožnemu gospodarstvu,
- preprečevanju onesnaževanja,
- varstvu biotske raznovrstnosti.
Projekti, ki na primer vključujejo fosilna goriva, sežigalnice ali mehansko-biološko obdelavo odpadkov, so izključeni iz financiranja.
Kaj prinaša prednost pri pridobivanju sredstev?
Da bi bili podjetniški projekti uspešni pri kandidiranju na razpisih, morajo dokazati svojo trajnostno naravnanost. Ključni elementi, ki prinašajo več točk so okoljski certifikati in strategije za zmanjšanje okoljskega vpliva, priprava analize življenjskega cikla izdelkov (LCA), ukrepanje na področju energetske in snovne učinkovitosti te uvedba krožnega gospodarstva v proizvodne procese.
Prehod na trajnostno gospodarstvo ni več izbira, ampak nuja. Podjetja, ki se bodo prilagodila novim zahtevam, bodo imela prednost pri dostopu do financiranja, lažje bodo vstopila na tuje trge in pridobila večje zaupanje partnerjev in strank. Slovenija sledi strategiji, ki bo omogočila bolj zeleno, pametno in konkurenčno prihodnost – podjetja pa so tista, ki bodo to vizijo uresničila.
