Slovenski avtomobilski trg v letu 2024
| Avtor: Jošt Žagar |
Prodaja osebnih in lahkih gospodarskih vozil je na slovenskem avtomobilskem trgu v lanskem letu nekoliko okrevala, občutno pa se je upočasnila elektrifikacija voznega parka, pri čemer ne gre za slovensko posebnost. Tudi sicer v razvoju ključnih tehnologij evropska avtomobilska industrija zaostaja in v tej luči je marca Evropska komisija predstavila nabor ukrepov v okviru akcijskega načrta za krepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije, ki vključuje podporo razvoju in prožnost pri doseganju ciljev razogljičenja, v veljavi sicer za zdaj ostaja prepoved prodaje vozil z motorji na notranje izgorevanje z letom 2035. Nov izziv, s katerim se bo morala soočiti evropska avtomobilska industrija je tudi carinska vojna, ki so jo sprožile ZDA. Predstavniki Porsche Slovenija, Emil Frey in Plan-net Avto za ESG razkrivajo svoje poglede na dogajanje ter predstavljajo trende in novosti v letošnjem letu, MOPE pa predstavlja, kako bo elektrifikacijo podprla država.
Po podatkih Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije je slovenski avtomobilski trg v lanskem letu nekoliko okreval, prodanih je bilo 53.018 novih vozil, kar predstavlja 8,37 odstotno rast glede na predhodno leto. Največji delež so predstavljali mali SUV-ji s 25,03 odstotki, z 12,31 in 12,18 odstotnima deležema pa sta v tem zaporedju sledila spodnji srednji razred ter razred majhnih avtomobilov. Najbolje prodajani modeli so bili Renault Clio, Škoda Octavia in Renault Captur.
Občutna upočasnitev elektrifikacije voznega parka
V oči bode občutna upočasnitev elektrifikacije voznega parka, električnih osebnih vozil (BEV) 3.142 je bilo v lanskem letu prodanih le 3.142, medtem ko jih je bilo v letu 2023 prodanih 4.330. Le malo je narasla prodaja priključno hibridnih osebnih vozil, in sicer iz 1.156 iz leta 2023 na 1.253 prodanih enot v letu 2024. Prodaja hibridnih osebnih vozil (HEV) je znašala 3.233 enot in je bila podobna tisti predhodnega leta. Občutno pa je med letoma upadla prodaja blago hibridnih osebnih vozil (MHEV), in sicer iz 3.872 enot na 2.248 vozil. Skupna vsota navedenih kategorij osebnih vozil, ki za pogon uporabljajo (tudi) elektriko je tako upadla iz 12.584 leta 2023 na 9.876 enot v lanskem letu.
Med lahkimi gospodarskimi vozili (LGV) so imela elektrificirana zanemarljiv tržni delež. Od 8.582 prodanih enot lahkih gospodarskih vozil jih je bilo le 67 električnih, skupaj z ostalimi hibridnimi tehnologijami pa je bilo prodanih LGV vsega 83 elektrificiranih enot.
Akcijski načrt za krepitev konkurenčnosti avtomobilske industrije
V začetku marca je sicer Evropska komisija predstavila akcijski načrt za krepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije, s katerim daje na voljo 1,8 milijarde evrov za vzpostavitev varne in konkurenčne dobavne verige za surovine za baterije, ki naj bi podprla rast evropske avtomobilske industrije.
Ker evropska avtomobilska industrija zaostaja na področju ključnih tehnologij, bo v podporo razvoju avtomatiziranih vozil s podporo umetne inteligence vzpostavljeno namensko evropsko zavezništvo za povezana in avtonomna vozila. Komisija je v sporočilu za javnost napovedala obsežna preizkuševalna okolja in regulativne peskovnike, ki bodo inovatorjem omogočili preizkuševanje in izpopolnjevanje tehnologij za avtonomna vozila, izpopolnjen pa bo okvir za avtonomna vozila. Ti ukrepi bodo imeli oporo v skupnih javno-zasebnih naložbah v višini okoli ene milijarde evrov, v obdobju 2025–2027 podprtih s programom Obzorje Evropa.
Več prožnosti pri doseganju ciljev
Hkrati so s sporočilom o razogljičenju voznega parka podjetij poudarili primere dobre prakse, države članice pa so bile pozvane, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za okolju prijaznejši vozni park podjetij, ki obsega približno 60 odstotkov registracij novih avtomobilov. Komisija je napovedala tudi večjo prožnost v zvezi s cilji glede CO₂, in sicer s predlogom spremembe uredbe o standardih CO₂ za avtomobile in kombinirana vozila, ki proizvajalcem avtomobilov omogoča doseganje skladnosti z navajanjem povprečja uspešnosti med letoma 2025 in 2027, kar bi izravnalo morebitne neskladnosti v katerem izmed posameznih let. Komisija je napovedala pospešena prizadevanja v zvezi s pripravo predvidenega pregleda uredbe o standardih CO₂ za avtomobile in kombinirana vozila. Komisija obenem pripravlja načine za povečanje povpraševanja po evropskih brezemisijskih vozilih, pri optimizaciji shem spodbud pa bo sodelovala z državami članicami.
Načrt podpira tudi krepitev odpornosti dobavne verige in delavcev v avtomobilskem sektorju. Komisija bo nadaljevala s financiranjem industrije baterij prek sklada za inovacije in proučila možnosti neposredne podpore za proizvajalce baterij. V zvezi s pomanjkanjem znanj in staranjem delovne sile se bodo zbirali podatki o prihodnjih motnjah v zaposlovanju, podpora Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji pa bo razširjena za hitrejšo pomoč presežnim delavcem.
Poleg močne konkurence z Vzhoda se bo morala evropska avtomobilska industrija soočiti tudi s carinsko vojno, ki so jo sprožile Združene države Amerike. Za zaščito evropskih podjetij pred nelojalno konkurenco bo EU uporabila instrumente trgovinske zaščite, kot so protisubvencijski ukrepi. Prav tako bo nadaljevala pogajanja s partnerskimi državami za izboljšanje dostopa do trgov in virov.
Prepoved prodaje novih vozil z motorji na notranje izgorevanje z letom 2035 za zdaj ostaja v veljavi, se pa Komisija sooča s številnimi pozivi k omilitvi. Nekatere države članice in proizvajalci vozil jo med drugim pozivajo, da bi bila prodaja dovoljena v kombinaciji z rabo e-goriv ali biogoriv ter da bi v smislu premostitve tudi po letu 2035 dopustili prodajo PHEV vozil.
Letošnji podatki že kažejo bolj optimistično sliko
Za komentarje glede trga vozil v Sloveniji in EU smo se obrnili na predstavnike znamk. Glede upada tržnega deleža Porsche Slovenija v odzivu, ki so ga pripravili vodja business menedžmenta dr. Slavko Ažman ter direktorji znamk Marko Škriba (VW in VW gospodarska vozila), Franci Bolta (Audi), Petr Podlipny (Škoda) in Edvard Andrej Strajnar (SEAT) zaznavajo več vzrokov: »Od negativnega vzdušja po ukinitvi subvencij v Nemčiji do ponovnega spraševanja o pravilnosti odločitve za zeleni prehod v luči aktualnih geostrateških pretresov.« Letošnji podatki pa po njihovih navedbah kažejo precej bolj optimistično sliko: »V prvih dveh mesecih je delež električnih vozil poskočil na slabih 10 %, kar pomeni, da je bilo vsako deseto prodano novo vozilo električno.« Kljub temu je stanje na trgu še zelo občutljivo in krhko, opozarjajo in dodajajo, da ena sama nepremišljena poteza pristojnih lahko čez noč izniči ves napredek in dolgoletni trud.
Upad tržnega deleža električnih vozil v lanskem letu kaže, da prehod na električno mobilnost ni enostaven in da so še vedno prisotni številni izzivi pojasnjuje Jožko Tomšič, direktor skupine Emil Frey v Sloveniji. Slovenija pri tem ni izjema: »Kljub državnim spodbudam je prodaja električnih vozil upadla, čeprav naraščajoče zanimanje za rabljena električna vozila nakazuje, da postajajo dostopnejša širšemu krogu kupcev.« Za okrepitev zaupanja v elektromobilnost bo potrebno storiti še veliko, predvsem nadaljevati z razvojem polnilne infrastrukture, zagotavljati stabilno in dolgoročno načrtovanje spodbud ter začrtati jasno strategijo prehoda na brezogljično mobilnost, ki bo odpravila negotovost na trgu in spodbudila večje zanimanje kupcev, pravi Tomšič.
Eden izmed ključnih razlogov je ukinitev subvencij za električna vozila v Nemčiji konec leta 2023, kar je povzročilo občuten padec prodaje, ugotavlja mag. Marko Femc, direktor podjetij Plan-net solar in Plan-net avto: »Podatki kažejo, da je bilo v Nemčiji lani prodanih električnih vozil za kar 27,4 odstotka manj kot predlani. Podobno se je zgodilo tudi v drugih državah, kjer so zmanjšali ali ukinili subvencije, kar je negativno vplivalo na prodajo.« V Sloveniji smo konec preteklega leta ponovno uvedli subvencije za električna vozila, kar že in zagotovo tudi bo pozitivno vplivalo na prodajo v letošnjem letu, dodaja Femc.
Kateri dejavniki vplivajo na odločitev kupcev?
Kot opažajo pri Porsche Slovenija, so navedeni dejavniki zelo pomembni: »Če želimo množičen prehod na električno mobilnost, potrebujemo cenovno dostopna vozila.« Kako zelo pomembne so subvencije in predvsem njihova predvidljivost, je zelo lepo pokazal tudi že omenjeni primer Nemčije. »Hkrati potrebujemo večjo ponudbo vozil v cenovnem razredu okrog 20 do 25 tisoč evrov, ki jih evropski proizvajalci vozil pospešeno razvijajo. Jasno je tudi, da je potrebno zagotoviti ustrezno polnilno infrastrukturo, tako javno kot zasebno, ki bo ob vse daljšem dosegu električnih vozil nudila odlično uporabniško izkušnjo,« dodajajo.
Kljub temu pa to niso edini izzivi, s katerimi se spopadamo pri prehodu na trajnostno mobilnost: »V gospodarstvu ugotavljamo, da na tem področju žal še vedno ostaja preveč nepotrebnih administrativnih ovir. V sodelovanju več gospodarskimi združenji zato pripravljamo paket zelo konkretnih ukrepov za odpravo administrativnih ovir za trajnostno mobilnost.« Vsem tem ukrepom je skupno, da so že dalj časa del različnih državnih strateških dokumentov, a kljub temu, da ne zahtevajo večjih sredstev ali zapletenih administrativnih postopkov, pač pa nekaj dobre volje, še vedno čakajo na njihovo izvedbo, so še kritični pri Porsche Slovenija, kjer si želijo več smelosti in konkretnih dejanj.
»Vsi našteti dejavniki imajo vpliv na odločitev kupcev,« glede tega pravi Tomšič iz Emil Frey, ki izpostavlja še skupne stroške lastništva, dolžino garancij in kakovost poprodajnih storitev.
V Sloveniji so na voljo nepovratne finančne spodbude za nakup električnih vozil, ki jih lahko pridobijo fizične osebe in pravne osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Višina subvencije je odvisna od kategorije vozila in njegove skupne vrednosti, navaja Femc iz Plan-net avto in dodaja, da je v Sloveniji s strani države ustrezno poskrbljeno za višino subvencij: »Poleg subvencij pa pomembno vlogo igra tudi infrastruktura, ki bi glede na potencial morala biti bolj močno razvita.«
Različni deleži pogonov pri znamkah
Glede letošnje prodaje pri Porsche Slovenije za znamko Volkswagen pričakujejo, da bo v delež njihovih električnih vozil znašal 5 odstotkov, delež priključnih hibridov pa 7 odstotkov, skupaj torej 12 odstotkov. Pričakovan delež električnih vozil znamke Audi bo znašal med 10 in 15 odstotkov, delež priključnih hibridov pa okrog 5 odstotkov: »Tu pa ne smemo pozabiti še na blago hibridno tehnologijo pri motorjih z notranjim zgorevanjem, ki tudi doprinese k manjšemu obremenjevanju okolja z nižjo porabo goriva in nižjimi emisijami.«
Delež blagih hibridov že danes predstavlja več kot 50 odstotkov vseh prodanih vozil s klasičnim motorjem in stalno narašča. 6 odstotni delež vozil PHEV in 6 odstotni vozil BEV pa pričakujejo na celotnem portfelju znamke Škoda, kar pomeni 88 odstotni delež vozil ICE. Predviden delež vozil BEV bo znašal okoli 25 odstotkov celotne prodaje znamk SEAT in CUPRA, kjer pri priključnih hibridih pa pričakujejo delež okoli 5 odstotkov. Razlika 70 odstotkov bo torej pripadala vozilom ICE.
V skupini Emil Frey v Sloveniji, ki zastopa 12 avtomobilskih znamk in 3 znamke gospodarskih vozil ter tako ostaja eden vodilnih akterjev na trgu s svojo ponudbo pokrivajo širok spekter vozil, od cenovno dostopnejših modelov do vrhunskih prestižnih vozil ter lahkih in težkih gospodarskih vozil.
V preteklem letu so dosegli skoraj 18 odstotni tržni delež, pri lahkih gospodarskih vozilih pa celo 28 odstotni tržni delež, kar potrjuje njihovo močno prisotnost na trgu in zaupanje kupcev. »Kljub lanskem upadu prodaje električnih vozil pričakujemo stabilizacijo in postopno rast tega segmenta, pri čemer že zdaj zasedamo skoraj 8 odstotkov trga električnih vozil in 15 odstotkov trga priključnih hibridov,« navaja Tomšič in dodaja, da tudi v segmentu težkih tovornih vozil in avtobusov dosegajo odlične rezultate s tržnimi deleži blizu 19 oziroma 14 odstotkov. »Naš cilj ostaja jasen, s široko paleto vozil in prilagodljivo ponudbo zadovoljiti potrebe in želje kupcev ter utrditi našo vlogo kot zanesljivega partnerja na trgu,« še doda.
Pri Plan-net avto za letošnje leto pričakujejo, da bo 30 odstotkov prodanih vseh vozil električnih. »Menimo, da bo več zanimanja za električna vozila saj bodo kupci želeli izkoristiti subvencije, ki so zares visoke,« pravi Femc in izpostavlja, da kar nekaj zanimanja pri njihovih kupcih uživa 100 odstotno električno vozilo Dongfeng Box, ki ga poslovni kupci lahko kupijo že za 13.200 evrov, po odštetem davku in subvenciji za električna vozila.
Kakšna vozila bomo kupovali po letu 2035?
Predstavnike znamk smo povprašali tudi o trendih v prihodnosti in morebitnem pričakovanju odprave ali odložitve prepovedi prodaje osebnih in lahkih gospodarskih vozil z motorji na notranje zgorevanje z letom 2035 ter kakšne alternative bi predlagali.
Pri Porsche Slovenija menijo, da je vse bolj verjetno, da se bo datum še malo zamaknil v prihodnost, saj bodo posamezne države EU na ta korak zelo različno pripravljene. »Prepovedim sicer nismo naklonjeni. Na prvi pogled tovrstna prepoved morda izgleda kot bližnjica do električne mobilnosti, a ostaja dejstvo, da moramo hkrati poskrbeti, da ima vsakdo možnost uporabe električnih vozil,« so jasni. Treba je poskrbeti za infrastrukturo, cenovno dostopnost, dovolj spodbudno okolje, hkrati pa bo potrebno pripraviti ljudi. Del tega so po pojasnilih Porsche Slovenija lahko tudi dragocene prve praktične izkušnje z električno mobilnostjo, ki jih nudijo priključni hibridi.
Pričakovati je, da bo morala EU ponovno preučiti svojo odločitev o prepovedi prodaje vozil z notranjim izgorevanjem do leta 2035, meni tudi Tomšič iz Emil Frey skupine: »Predvidevam, da se temu cilju ne bo v celoti sledilo ter da bodo uvedene prilagoditve, predvsem na področju uporabe alternativnih goriv, kot so sintetična in biogoriva.« Ključnega pomena bosta po njegovih besedah razvoj ustrezne polnilne infrastrukture in nadaljnje naložbe v raziskave novih tehnologij, kot so e-goriva. »Revizija, ki jo bo Evropska komisija izvedla leta 2026, bo ponudila jasnejši vpogled v doseženi napredek pri izpolnjevanju okoljskih ciljev, kar lahko vodi do morebitnih prilagoditev ali odložitev prepovedi,« še pravi Tomšič in kot možnost izpostavlja tudi prilagoditve v tehnološke nevtralnosti, kar bi omogočilo večjo prilagodljivost pri prehodu na trajnostno mobilnost.
Femc iz Plan-net avto tukaj izpostavlja še nekatere druge spremembe: »Prihod kitajskih visokotehnoloških znamk, večja uporaba električnih vozil, razvoj avtonomnih vozil.« Razvoj avtonomnih z uporabo umetne inteligence napreduje, kar bi lahko v prihodnosti spremenilo način uporabe in lastništva vozil, dodaja.
Je smiselno ponovno uvesti subvencije za PHEV?
Pri Porsche Slovenija sicer posebej izpostavljajo tematiko priključnih hibridov: »Do sedaj jim Slovenija ni posvečala posebne pozornosti, kar se žal zelo močno odraža v doseganju oziroma nedoseganju ciljev na tem področju.« Strategija za alternativna goriva v prometu je po njihovih pojasnilih predvidela, da do leta 2020 potrebujemo dobrih 6 tisoč priključnih hibridov, do leta 2025 pa približno 26 tisoč. Ciljno vrednost za 2020 smo zgrešili za kar 84 odstotkov, kljub temu pa so bile v tem letu celo odpravljene subvencije za priključne hibride.
Tudi za leto 2025 po njihovih pojasnilih ne kaže bolje. »Do konca leta bomo po vsej verjetnosti dosegli število priključnih hibridov, ki bi ga morali že pred petimi leti,« napovedujejo. Zato menijo, da bi bilo smiselno razmisliti o ponovni uvedbi finančnih spodbud za nakup priključnih hibridov, saj gre za zelo pomembno prehodno tehnologijo, ki pomembno zmanjšuje emisije. »Hkrati priključni hibridi omogočajo voznikom, ki še imajo zadržke do popolnoma električnih vozil, da se seznanijo z novo tehnologijo in ugotovijo, da veliko večino svojih dnevnih mobilnostih potreb brez problema opravijo v električnem načinu vožnje,« menijo pri Porsche Slovenija.
Država bo spodbujala k elektrifikaciji, a svoje bo moral narediti tudi trg
Z vprašanji pa smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), kjer upad tržnega deleža prodaje električnih vozil v lanskem letu komentirajo takole: »Živimo v času, ko se ljudje kljub visokim subvencijam žal manj odločajo za nakup električnih vozil. Pričakovali smo sicer, da bodo na naš trg prišli cenejši in kvalitetni avtomobili s Kitajske, a je prišlo do uvedbe carin.« Ljudi bodo k nakupu še naprej intenzivno spodbujali, a počakati bo treba tudi, da trg z vidika cenovne dostopnosti naredi svoje.
MOPE bo do leta 2026 v skladu z EU Uredbo AFIR prenovilo nacionalni okvir politike (strategija, akcijski načrt) z namenom, da se dosežejo zavezujoči cilji ter zagotovi skladen lokalni in regionalni razvoj javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture.
Vzpostavitev polnilne infrastrukture za električna vozila bo ministrstvo spodbujalo tudi z nepovratnimi finančnimi spodbudami.
Glede na pričakovano število električnih vozil ocenjujejo, da bo do leta 2025 vzpostavljenih 3.600, do leta 2030 pa 14.750 javno dostopnih polnilnih mest.
MOPE smo povprašali tudi, ali bi Slovenija podprla odpravo ali odložitev prepovedi prodaje osebnih in lahkih gospodarskih vozil z motorji na notranje izgorevanje z letom 2035. Kot odgovarjajo, bo Slovenija stališče glede morebitne odprave ali odložitve prepovedi pripravila na podlagi poročila o celovitem pregledu možnosti doseganja tega cilja, ki ga bo skladno z veljavno zakonodajo pripravila Evropske komisija: »Z vidika podnebno-energetskih in okoljskih ciljev si želimo, da bi bil ta cilj dosegljiv.«
Spodbujanje rabe javnega potniškega prometa
Na MOPE bdijo tudi nad javnim potniškim prometom (JPP), trajnostno mobilnostjo in prometno politiko, kar je ključno za uresničevanje zaveze zelenega prehoda: »V ta namen smo med drugim ustanovili Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), ki skrbi za razvoj in boljše upravljanje JPP. Na DUJPP-u spodbujajo uporabo JPP, tudi prek vzpostavljanja potniku bolj prijaznih storitev; sklenili smo nove koncesijske pogodbe za izvajanje medkrajevnega avtobusnega prevoza, s čimer so zagotovili boljše upravljanje in dostopnost JPP za 20 odstotkov; uvedli smo enotno vozovnico ‘Slovenija’, ki omogoča neomejeno uporabo avtobusov in vlakov po vsej državi; vzpostavili so podlage za razvoj infrastrukture za alternativna goriva in začeli pripravo celostne državne prometne strategije; letos se pripravlja prenovo informacijskega sistema integriranega JPP, ki bo prijaznejši do uporabnikov.«
K večji uporabi železniškega JPP bodo po njihovih besedah pripomogle tudi investicije v novo infrastrukturo, za kar pa so pristojni na Ministrstvu za infrastrukturo.
Na slovenski trg letos prihajajo številne novosti
Pri Volkswagnu so v letošnjem letu že uspešno uvedli novega Tayrona in novega Transporterja, predvidoma konec leta pa pričakujejo tudi uvedbo popolnoma novega T-Roca.
Znamka Audi bo na slovenskem trgu letos predstavila pet novih modelov: »Dva popolnoma električna modela Audi Q6 e-tron in Audi A6 e-tron sta tudi že dobavljiva. V prihodnjih mesecih sledijo še klasični modeli, Audi Q5, Audi A6 in Audi Q3.« Pri vseh bo na voljo tudi kombinacija bencinskega in elektromotorja, torej priključni hibrid.
Škoda, kjer so v marcu lansirali novi električni model Elroq, maja na trg uvaja prenovljeni model Enyaq. Pri modelih Superb in Kodiaq ponujajo različico PHEV za ceno dizelskega pogona.
Predstavniki znamk SEAT in CUPRA od ključnih novosti izpostavljajo, da so po uspešni prodaji modela Born v lanskem letu ponudbo prilagodili tudi za model Tavascan: »Z upoštevano subvencijo je novi Tavascan tako na voljo za 37.499 evrov, Born z bogato serijsko opremo pa za 26.799 evrov.«
Letošnje leto bo tudi za skupino Emil Frey izjemno dinamično z avtomobilskimi novostmi, saj na trg uvajajo kar 22 novih ali prenovljenih modelov v vseh segmentih in cenovnih razredih.
Že v začetku leta je na slovenske ceste zapeljal Alfa Romeo Junior, najmanjši križanec italijanske znamke, v drugem četrtletju prihaja Fiat Grande Panda, ki bo s svojo praktičnostjo in dostopno ceno nagovoril širok krog kupcev.
Pri znamki DS v ospredje postavljajo luksuz in inovacije z novim modelom DS8, Citroën pa letos stavi na družinsko uporabnost s C3 Aircrossom, prvič tudi v sedemsedežni različici ter prenovljenim C5 Aircrossom. Peugeot v drugi polovici leta vstopa v novo obdobje električne mobilnosti z modeloma E-3008 in E-5008, ki ob napredni tehnologiji prinašata tudi vodilni doseg v svojem segmentu.
Medtem je Honda svoja glavna aduta, priključno hibridno različico CR-V in prenovljeni HR-V, na ceste izstrelila že na začetku leta.
Mercedes-Benz predstavlja novo generacijo izjemno učinkovitega CLA, ki je zgrajen na povsem novi inovativni platformi in bo na voljo tako z električnimi kot hibridnimi pogoni.
Prav tako pričakujejo pomembne novosti v segmentu gospodarskih vozil, prihaja novi Actros L ProCabin, premium različica uveljavljenega Actrosa, ki s še bolj aerodinamično kabino in optimizirano porabo goriva dviguje merila učinkovitosti. Poleg tega bodo letos kupcem predali prve električne tovornjake eActros 600, eCanter in avtobus eCITARO fuel cell, s čimer nadaljujejo prehod v trajnostno mobilnost tudi v transportnem sektorju.
Plan-net Avto deluje z vizijo potrošnikom ponuditi kitajske znamke električnih vozil, ki poleg napredne tehnologije ponujajo privlačne cene vozil. Kupcem že od pričetka letošnjega leta ponujajo Dongfeng Forthing, my 2025, ki ga opisujejo kot svoj prodajni hit: »Nova različica tega priljubljenega modela prinaša še bolj izstopajoč in dinamičen videz ter številne posodobitve, ki zagotavljajo učinkovito, zabavno in udobno vožnjo.« Novi Forthing T5 EVO 2025 je na voljo za 27.900 evrov. V sklopu znamke Dongfeng ponujajo tudi modele Forthing U-Tour, 2025, Dongfeng BOx, Voyah Courage in še mnoge druge. Napovedujejo pa še skorajšnjo predstavitev dodatnih novosti …
Na MOPE navajajo, da so v pripravi oziroma izvajanju naslednji javni razpisi in javni pozivi:
- Javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve javno dostopne polnilne infrastrukture za električna vozila izven TEN-T cestnega omrežja, ki ga izvaja MOPE, kjer je za finančne spodbude v letih 2025 in 2026 skupaj na voljo 22 milijonov evrov (v teku). V okviru javnega razpisa se bodo vzpostavljala polnilna mesta za lahka električna vozila.
- Javni poziv za spodbude za zasebno polnilno infrastrukturo za električna vozila, ki ga izvaja Borzen d.o.o., kjer je za finančne spodbude v letih 2025 in 2026 skupaj na voljo 2 milijona evrov (v teku). V okviru javnega poziva se bodo vzpostavljala zasebna polnilna mesta za električna vozila tako za domačo/hišno uporabo kot tudi za poslovne namene.
- Javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve javno dostopnih polnilnih parkov za električna vozila na TEN-T cestnem omrežju, ki ga bo izvedel Borzen d.o.o., kjer je za finančne spodbude v letih 2025 in 2026 skupaj na voljo 16 milijonov evrov (objava predvidena v marcu 2025). V okviru javnega razpisa se bodo vzpostavljala polnilna mesta tako za lahka kot težka tovorna električna vozila.
