dr. Ana Mladenovič, Zavod za gradbeništvo Slovenije
Ocenjeno je, da je 80 km2 slovenskega ozemlja zelo onesnaženo. Največje področje je na območju stare Cinkarne. Na tem območju večinoma najdemo žlindro, pepel in industrijske odpadke. V luči nove Uredbe o tleh je predvideno, da se kriteriji določijo v skladu z nameravano rabo tal. Ko govorimo o stanovanjskih in industrijskih območjih, pri gradnji naletimo na izraz gradbena tla. Gre za terminološki izraz iz Eurocoda 7 – družine standardov za geotehnično projektiranje in je glavni vir na področju graditve objektov. V Eurocodu je zapisano, da so gradbena tla tista, na katerih je predvidena gradnja objektov. Lahko so to stavbe, različna infrastruktura ali drugi večji objekti. Predstavljajo tisti volumen tal, na katerega se vplivi objekta prenašajo. Vpliv je lahko velik ali majhen. Zaradi tega je v zvezi z novo Uredbo pomembno, kako ovrednotiti kriterije iz Uredbe.
Prvi korak je ocena tveganja
Oceno tveganja je potrebno narediti, preden se začne gradnja (vplivi na ljudi in okolje), za samo gradnjo, po gradnji in po poteku življenjske dobe objekta. Izhajati moramo iz domneve, da lahko s primernimi tehnologijami močno zmanjšamo negativne vplive degradiranih tal na okolje. Generični protokol pristopa k sanaciji degradiranih območij temelji na treh fazah. V začetni fazi pridobimo osnovne podatke, kjer načrtujemo podrobne raziskave. Podatke pridobimo iz terenskih raziskav, obstoječih meritev, primerjav različnih tehnologij, ki nas vodijo v študijo izvedljivosti, ki je osnova za to, kako se bo projekt remediacije izvedel.
Ukrepi na takšnih območjih so različni. Eden izmed njih je, da ne naredimo nič. Drugi možni ukrep je nadzor, kjer spremljamo stanje na območju. Tretja možnost je odstranitev nasutja, ki pomeni le prestavitev problema na drugo lokacijo. Sodobne metode vsebujejo izolacijo nasutja z različnimi mehanizmi, z različnimi tehnologijami, kot so pokrovi, ovire in obdelave nasutja, ki so lahko kemične, fizikalne, biološke ali termične.
Kombinacija kemične in fizikalne imobilizacije na območju stare Cinkarne
Pri sanaciji starih bremen Cinkarne Celje smo remediirali 13.500 m3 onesnažene zemljine, izvajalec je bilo podjetje Stonex, ZAG je izvajal nadzor. Prvotno stanje so bili kupi onesnažene zemljine ob jarku, kjer smo izvedli infrastrukturna dela. Onesnažena zemljina je imela status nevarnega odpadka zaradi preseženih vsebnosti kadmija, svinca, cinka in arzena. Nenevarne odpadke smo najprej odstranili. To so bili različni komunalni odpadki, gradbeni odpadki, ki so se znašli na tej lokaciji. Vso preostalo zemljino smo presejali in zdrobili na velikost 16 mm. Zgradili smo začasno deponijo, da se je material dobro homogeniziral. To je bila priprava na remediacijo. Za remediacijo smo uporabili aditiv – papirniški pepel podjetja Vipap. Pepel namreč vsebuje steklo in apno, torej minerale, ki reagirajo in tvorijo hidratacijske ali pucolanske produkte, ki otrdijo. Pri obdelavi smo zmešali pepel in onesnaženo zemljino ter dodali optimalno količino vlage. Da prah ne bi ogrožal okolice, so se dela izvajala v silosih, kjer je vodni top preprečeval prašenje. Kompozit smo vgradili z geotehničnimi postopki in pokrili, da ne bi bil izpostavljen zmrzali. Težke kovine so v takšnem materialu imobilizirane. V procesu smo uporabili speciacijsko analizo, ki jo izvaja Inštitut Jožef Štefan. Pred in po remediaciji smo spremljali, kam so težke kovine vgrajene, ali so to mobilne ali nemobilne faze. Idealno je, da se vse težke kovine vežejo v nemobilne faze. Ti postopki so dolgoročno učinkoviti in stabilni. Absolutne varnosti ni. Hitrih, enostavnih in poceni rešitev tudi ne.
Meril za otroška igrišča niso uporabili pri gradbenih objektih
Dr. Ana Petkovšek, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani
Uredbo, ki nosi naziv tla, je težko vključiti v gradbene projekte, ker gradbinci pred gradnjo odstranijo več plasti tal. Po Pravilniku o projektiranju gradbenih objektov je med obveznimi vsebinami tehnična dokumentacija, brez katere ne boste dobili gradbenega dovoljenja, ki vsebuje ravnanje z gradbenimi odpadki. Pri primeru remediacije 13.000 m3 zemljine na območju stare Cinkarne, v primerjavi s 3 milijoni m3, ki so dejansko tam, je to nemogoče. Potrebno je iskati rešitve v smeri analize rizika in na podlagi tega sprejemati ukrepe. Moramo se zavedati, da imamo gradbene strokovnjake in da znamo marsikaj izračunati. Merila, ki jih uporabljamo za otroška igrišča, za vrtičkarje, ne moremo uporabljati za gradbene objekte. Vse te ukrepe je potrebno strogo povezovati predvsem s hidrogeologi v povezavi s koriščenjem pitne vode. In tudi z možnostmi dodatnih sanacijskih ukrepov, če se pokaže, da začetni ukrepi niso zadostovali.
Letos mineva eno leto, odkar je bila izrečena sodba evropskega sodišča na črno odlaganje odpadne zemlje na parceli 115. Sodba ni bila izrečena za onesnaženje, temveč je bila izrečena za nelegalni vnos snovi. Ko so bile narejene prve raziskave, se je pokazalo, da kljub temu, da je tam že 40 let, sedaj že okrog 150.000 m3 materiala, podzemna voda oziroma površinske vode, ki odtekajo s tega območja, ne kažejo onesnaženj. Največje onesnaženje je na vrhu hriba, zaradi delovanj jugoslovanske vojske, a Uredba o tleh se ne nanaša na območje vojske.
