Podnebna pot 2050
Institut »Jožef Stefan« – Center za energetsko učinkovitost je s partnerji projekta LIFE ClimatePath 2050 (Podnebna pot 2050) organiziral zaključno mednarodno strokovno konferenco »Priprava poti v podnebno nevtralnost« in predstavil rezultate projekta. Konferenca je potekala od 6. do 8. oktobra 2021, odgovoriti pa je želela na vprašanja, katere ukrepe je treba sprejeti po odločitvah o dolgoročnih podnebnih strategijah in nacionalnih energetsko podnebnih načrtih, da bodo doseženi ambiciozni cilji do leta 2030. Pa tudi, kako zagotoviti multidisciplinarno sodelovanje, kako učinkovito uporabljati podatke in analize za boljše izvajanje ukrepov ter tako povezati odločanje, izvajanje in analitiko.
Konferenca je bila vsebinsko namenjena vsem sektorjem, v ospredju pa so bili raba in oskrba z energijo, industrija, ter LULUCF. Osredotočila se je na štiri vsebinske sklope: Kako ambiciozne so poti v dolgoročnih podnebnih strategijah? Spremljanje in ocenjevanje ukrepov za izboljšanje izvajanja. Izzivi modeliranja in analiz poti v podnebno nevtralnost pri oskrbi z energijo in v industriji. Izzivi modeliranja in analiz v sektorju LULUCF. Dogodek so organizirali tudi v sodelovanju s projektom Climate Recon 2050. Konference se je udeležilo več kot 200 udeležencev iz več kot 15 držav, potekala pa je hibridno in v angleškem jeziku. Vse predstavitve so objavljene na spletni strani projekta Podnebna pot 2050, na YouTube kanalu projekta pa so objavljeni tudi video posnetki vseh treh dni konference.
Evropska unija je na prelomnici. Znane so odločitve o dolgoročnih podnebnih strategijah in nacionalnih energetsko podnebnih načrtih, zdaj je potrebno pripraviti dodatne ukrepe in usmeritve za povečanje ambicij do leta 2030. Pri tem je koristna izmenjava izkušenj in znanja. Na konferenci so svoje izkušnje s pripravo podnebnih strategij predstavili govorci iz Nizozemske, Avstrije, Francije – držav z ambiciozno podnebno politiko.
V uvodnem delu konference (I. sklop) so nastopili: dr. Dejan Paravan iz GEN-I je predstavil izvajanje dolgoročne vizije v praksi; Alban Kitous iz Generalnega direktorata za podnebno politiko EK je orisal izvajanje Evropskega zelenega dogovora; Katarina Trstenjak z Instituta »Jožef Stefan« je opisala obsežna posvetovanja o analizah, ki so podlaga za dolgoročno podnebno strategijo Slovenije; Ayolt de Groot z ministrstva za ekonomske zadeve in podnebno politiko Nizozemske je dinamično razgrnil okvir podnebne politike v svoji državi.
Uvodni govorec Richard Baron iz 2050 Pathways Platform, ki je aktiven zlasti v državah zunaj OECD, je poudaril, da je pri oblikovanju podnebnih strategij ključno omogočiti družbeno soglasje. Pri tem je vključevanje javnosti pomembno tudi za implementacijo strategije, saj so odločitve zelo zahtevne. Za doseganje družbenega soglasja morajo biti zainteresirane skupine zgodaj vključene v proces priprave strategij oz. ukrepov, kar poveča ozaveščenost o resnosti problematike in omogoča, da se ustrezno pojasni tudi morebitne negativne ekonomske posledice za določene skupine. Tudi dovolj zgodaj se naj napove, kako bo organizirano oz. poskrbljeno za ekonomsko ranljive prebivalce ali regije. V dobro vodenih posvetovalnih procesih države lahko oblikujejo strategije, ki jih je veliko lažje izvajati. S soudeležbo se poveča tudi motivacija za izvajanje ukrepov in uskladi oziroma vnaprej izogne marsikateri izvedbeni oviri. Gertraud Wollansky, višja svetnica na Avstrijskem zveznem ministrstvu za podnebne ukrepe, okolje, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo, je poudarila, da imajo ambiciozni podnebni cilji veliko podporo javnosti. V Avstriji obravnavajo podnebno strategijo kot živ dokument in jo že prenavljajo skladno z novim ciljem, da bi dosegli podnebno nevtralnost že do leta 2040. Pri tem nikakor ne gre le za spremembo časovnice, temveč za vključevanje novih usmeritev, med drugimi je že napovedana uvedba davka na ogljik.
V drugi sekciji je Barbara Petelin Visočnik z Instituta »Jožef Stefan« predstavila Letno podnebno ogledalo, to je sistem spremljanja izvajanja podnebne politike v Sloveniji, ki je bil vzpostavljen v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Primerjali so ga neposredno s sistemom, ki ga imajo vzpostavljenega na Nizozemskem. Martijn Verdonk iz Nizozemske Agencije za podjetja (RVO) je poudaril: »S podnebnim zakonom je podana trdna osnova za spremljanje in evalvacijo podnebne politike. Je tudi močno vpeta v politični cikel, kjer so poleg spremljanja še evalvacija rezultatov in predlogi novih politik oziroma ukrepov, ki so potrebni. Minister letna poročila (Climate Policy Monitor) pošlje tudi v parlament in s tem omogoči javno razpravo o doseženem. Izziv za prihodnje pa je, kako v okviru spremljanja pripraviti še bolj jasno sliko za odločevalce, da bodo lahko usmerjali svoje politike oziroma ukrepe.« Barbara Petelin Visočnik ugotavlja, da imamo v Sloveniji vzpostavljeno spremljanje izvajanja podnebne politike, a le-to ni tako dobro vpeto v politično odločanje in podprto z zakonodajo, saj v Sloveniji nimamo podnebnega zakona, ki bi urejal podnebno upravljanje v državi.
Na konferenci so se udeleženci seznanili s stanjem po državah EU, med drugim z zgledi držav, ki že imajo sprejete podnebne zakone in vzpostavljena neodvisna posvetovalna telesa, da svetujejo svojim vladam glede podnebne politike ter o drugih razlikah med državami pri podnebnem upravljanju. Matthias Duwe iz Ecologic instituta je poudaril, da se lahko države, kjer področje še ni urejeno, zgledujejo po dobrih praksah v drugih državah, kjer že redno pripravljajo poročila o napredku, o njih razpravljajo na nacionalni ravni in verodostojnost poročil okrepijo s tem, da jih pripravijo neodvisna telesa. Odziv na ta poročila je obvezen in urejen v zakonodaji. Vendar tovrstnih pravil še nimajo vse države. Martijn Verdonk je k temu dodal, da nacionalni zakonodajni okvir omogoča, da ministrstvo za okolje lažje spremlja napredek pri izvajanju ukrepov ter pri tem zagotovi odgovornost še drugih ministrstev. To pomeni, da je spremljanje napredka dovolj široko in da so ustrezno vključena ministrstva, odgovorna za promet, kmetijstvo idr. Za boljšo izvedbo je ključno, da se ne spremljajo le aktivnosti, temveč tudi učinki teh aktivnosti.
V programu so drugi in tretji dan dobili svoje mesto tudi izzivi modeliranja poti v podnebno nevtralnost sektorjev oskrbe z energijo in industrije in izzivi modeliranja poti v podnebno nevtralnost sektorja LULUCF.
https://podnebnapot2050.si/gradiva-konferenca-priprava-poti-v-podnebno-nevtralnost-6-8-oktober-2021/
O projektu
Projekt LIFE Podnebna pot 2050 https://podnebnapot2050.si/ (LIFE ClimatePath2050 »Slovenian Path Towards the Mid-Century Climate Target«, LIFE16 GIC/SI/000043) je namenjen spremljanju napredka in načrtovanju podnebnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na področjih stavb, prometa, industrije, kmetijstva, gozdarstva in odpadkov. Projekt gradi na razvoju in dopolnitvi obstoječega sistema za pripravo projekcij in spremljanju izvajanja ukrepov.
Projekt izvaja konzorcij, ki ga vodi Institut »Jožef Stefan« (IJS), kot partnerji pa sodelujejo ELEK, načrtovanje, projektiranje in inženiring, d. o. o., Gradbeni Inštitut ZRMK (GI ZRMK), d. o. o., Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), Kmetijski institut Slovenije (KIS), PNZ svetovanje projektiranje, d. o. o. in Gozdarski inštitut Slovenije (GIS).
Projekt LIFE Podnebna pot 2050 je sofinanciran iz sredstev LIFE, finančnega inštrumenta Evropske unije za okolje in podnebne spremembe, na prednostnem področju Podnebno upravljanje in informacije, in iz sredstev Ministrstva za okolje in prostor RS, Sklada za podnebne spremembe.
V okviru projekta, ki se bo zaključil decembra letos, začel pa se je junija 2017, so opravili naslednje:
• Analizirali so potenciale za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
• Izdelali so modele za projekcije emisij TGP in analize učinkov na sektorske in razvojne cilje.
• Analizirali so več scenarijev zmanjševanja emisij projekcij emisij TGP do leta 2050 in s tem nudili podporo stroke in analitike za pripravo strateških dokumentov: Nacionalni energetski in podnebni načrt, Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050, Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050, v pripravi pa je na istih strokovnih podlagah temelječ Nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka.
• Podprli so stroko in analitike pri pripravi in izvajanju podnebne politike s pripravo poročil in priporočil: izdelali so Podnebno ogledalo 2018, 2019 in 2020. Izdelava podnebnih ogledal se uspešno nadaljuje tudi po zaključku aktivnosti v tem projektu, saj je nedavno izšlo Podnebno ogledalo 2021, ki ni več del projektnih aktivnosti.
• Podprli so lokalne skupnosti (Lokalni podnebni semafor).
• Dosegli so dobro komunikacijsko podporo o strokovnih in analitičnih podlagah tako med ključnimi deležniki kot z javno dostopnimi informacijami (delavnice, strokovni posveti, javne predstavitve rezultatov, sodelovanje z mediji, spletna stran je središče informacij).
