| Krožno gospodarstvo | | mag. Mojca Žitnik, Statistični urad RS, Vodja oddelka za statistiko okolja in energetike | |
| Cilj krožnega gospodarstva je ohranjanje vrednosti proizvodov, surovin in naravnih virov ter zmanjševanje nastajanja odpadkov. Krožno gospodarstvo je tudi velika priložnost za bolj trajnostno naravnano, konkurenčno in pozitivno gospodarstvo. S prehodom v krožno gospodarstvo bi pospešili recikliranje proizvodov in surovin, zmanjšali količine nastalih odpadkov, predvsem pa zmanjšali potrebe po izkoriščanju novih, primarnih surovin. Sliši se lepo, ampak ali res gremo v to smer? | |
Pri krožnem gospodarstvu se, za razliko od linearnega gospodarstva, kjer proizvodnja in potrošnja tečeta po isti tirnici, surovine, proizvodi in odpadki ves čas vračajo v proces. Surovine, proizvode ali odpadke se reciklira, ponovno vrne v proizvodnjo, ponovno uporabi, v vmesnem obdobju popravlja ali pa izmenjuje med uporabniki. S takšnim načinom ravnanja se zmanjšajo količine nastalih odpadkov in izkoriščanje primarnih surovin. Zavrže se dejansko le tiste proizvode, ki se jih nikakor več ne more uporabiti, Uporabi pa se le toliko novih primarnih surovin, kolikor jih je minimalno potrebnih za vzdrževanje proizvodnje.
Spremljanje napredka približevanja krožnemu gospodarstvu
Za spremljanje in merjenje napredka približevanja krožnemu gospodarstvu ter za ocenitev ustreznosti sprejetih ukrepov je v začetku letošnjega leta Evropska komisija na osnovi Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo vzpostavila okvir za merjenje tega napredka. Vzpostavljen okvir zagotavlja hiter in enostaven dostop do ustreznih, mednarodno primerljivih podatkov za splošno javnost, gospodarstvo in politiko. Okvir je sestavljen iz nabora ključnih kazalnikov, ki zajemajo glavne elemente krožnega gospodarstva in so združeni v štiri vsebinske sklope: proizvodnja in potrošnja, ravnanje z odpadki, sekundarne surovine ter konkurenčnost in inovacije.
Prvi sklop kazalnikov proizvodnje in porabe se nanaša na zmanjšanje količin odpadkov in posledično povečanje samozadostnosti izbranih surovin v proizvodnji.
Drugi sklop, ki obsega ravnanje z odpadki, zasleduje delež odpadkov, ki so se reciklirali in tako dejansko vrnili nazaj v proizvodnjo ter hkrati ustvarili nove vrednosti.
Tretji sklop kazalnikov se ukvarja z vračanjem materialov in proizvodov nazaj v proizvodnjo, saj se lahko s sekundarnimi surovinami oziroma recikliranimi materiali nadomestijo potrebe po novih surovinah ter zmanjša izčrpavanje in poveča varnost prihodnje dobave primarnih surovin.
Četrti sklop kazalnikov pa kaže na to, v kolikšni meri krožno gospodarstvo prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, k razvoju inovativnih tehnologij za proizvodnjo reciklabilnih materialov ter k spodbujanju inovativnih industrijskih procesov.
Kaj kažejo podatki za Slovenijo?
Podatki kažejo, da gre gospodarstvo Slovenije v pravo smer, torej v smer trajnostno naravnanega krožnega gospodarstva. Pozitiven trend je zaslediti tako pri ravnanju z odpadki kakor tudi pri izkoriščanju sekundarnih surovin ter konkurenčnosti in uvajanju inovacij. Edini problem še vedno predstavlja nastajanje odpadkov znotraj proizvodnje in pri končnih potrošnikih (v gospodinjstvih in ostalih storitvenih dejavnostih).
Količine nastalih komunalnih odpadkov, ki so v Sloveniji zaenkrat še tik pod povprečjem EU-28, se iz leta v leto povečujejo in se tako zelo hitro približujejo evropskemu povprečju. Od leta 2010 do leta 2016 so se količine nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca povečale za skoraj 13 %. Negativen trend povečevanja količin se kaže tudi pri nastajanju odpadne hrane. Tudi te količine se povečujejo in so se v zadnjih treh letih, za katere so podatki na razpolago, zvišale za 17 %. Na nastajanje komunalnih odpadkov in odpadne hrane lahko s pravilnim ravnanjem in spremembo življenjskega sloga vpliva prav vsak posameznik. Ljudi bi bilo potrebno s pravilnim osveščanjem informirati, da se z zmanjševanjem količin nastalih komunalnih odpadkov in z zmanjševanjem količin nastale odpadne hrane prispeva tako k ohranjanju primarnih virov kakor tudi k zmanjševanju porabe energije, vode in stroškov za njihovo proizvodnjo.
Pri analizi podatkov o odpadkih, ki ne zajemajo mineralnih odpadkov, se slika precej spremeni in trendi se obrnejo v pozitivno smer. Nastajanje teh odpadkov, prikazanih na BDP (bruto domači proizvod), se v tem primeru zmanjšuje, kar pomeni, da se dejansko proizvede manj ostalih odpadkov na enoto BDP.
Eden od osrednjih stebrov krožnega gospodarstva je vračanje materialov in odpadkov nazaj v proizvodnjo ter preprečevanje njihovega odlaganja in sežiga. S tem se veča vrednost materialov, hkrati pa se zmanjšujejo izgube. Slovenija in slovensko gospodarstvo v zadnjem času precej naporov vlagata v postopke recikliranja in ponovne uporabe odpadkov. To se kaže tudi na deležu recikliranih odpadkov, ki se v večini povečuje. Delež recikliranja se je tako pri komunalnih odpadkih zvišal z 22,4 % v letu 2010 na 57,7 % v letu 2016, delež recikliranja odpadne embalaže pa se je povečal za 6 odstotnih točk in je znašal v 2015 že 67 %. Delež recikliranja električnih in elektronskih odpadkov se je povečal za 25 odstotnih točk, delež recikliranja bio odpadkov za 58 odstotnih točk in delež predelave gradbenih odpadkov od 94 % na 97 %. Problem se trenutno kaže le pri plastični embalaži, kjer delež recikliranja pada in se je tako iz 67,3 % v letu 2010 znižal na 63,4 % v 2015, vendar je kljub znižanju še vedno precej nad povprečjem EU-28. V skupnem bi naj delež recikliranja odpadne embalaže znašal 65 % do 2025 in 70 % do 2030, kar pa je Slovenija s 67 % v 2015 načeloma že dosegla.
Slovenija je po zadnjih podatkih pri stopnji recikliranja vseh vrst odpadkov, razen pri recikliranju bioloških odpadkov, nad povprečjem EU-28.
Pozitivni trendi se kažejo tudi pri uporabi sekundarnih surovin, kjer delež surovin in odpadkov vrnjenih v proizvodnjo zmanjšuje izkoriščanje primarnih surovin v celotni porabi snovi. Višji kot je ta delež, več sekundarnih surovin nadomešča primarne surovine. Delež uporabe materialov oziroma surovin, ki krožijo znotraj procesa proizvodnje, v Sloveniji raste in se je iz 5,9 % v 2010 povečal na 8,4 % v 2014. Kljub povečevanju pa je ta delež še vedno pod povprečjem EU-28. Zvišuje se tudi trgovanje s surovinami, ki jih je možno reciklirati, tako med Slovenijo in državami evropske unije kakor tudi med Slovenijo in drugimi državami.
Krožno gospodarstvo prispeva tudi k ustvarjanju novih delovnih mest, razvoju inovativnih tehnologij za proizvodnjo reciklabilnih materialov in spodbuja inovativne industrijske procese. Po podatkih iz sklopa konkurenčnost in inovacije je Slovenija nad evropskim povprečjem. Število zaposlenih oseb v dejavnostih, ki so tesno povezane s krožnim gospodarstvom, se je glede na število vseh zaposlenih iz 1,88 % v 2010 dvignilo na 2,18 % v 2015. Prav tako se je povečala tudi dodana vrednost v stroških faktorja, ki je v 2010 znašala 1,23 % od BDP, v 2015 pa 1,3 % od BDP. V letu 2013, za katerega so zadnji podatki, je Slovenija imela registrirana tudi 2 patenta, ki se nanašata na reciklirane/sekundarne surovine.
Zaključek
Večina kazalnikov kaže, da se gospodarstvo Slovenije giblje v pravo smer, v smer krožnega gospodarstva. Nekaj truda bo še potrebnega pri spodbujanju in sprejemanju ukrepov za zmanjševanje količin odpadkov oziroma za pospeševanje ponovne uporabe odpadkov in njihovega vračanja nazaj v proizvodne procese. Povečati bo potrebno tudi investicije v podjetjih, ki se ukvarjajo z reciklažo ali ponovno uporabo materialov ter povečati investicije v pripravo in uporabo materialov, ki se bodo lahko reciklirali.
Prav tako bo potrebno vlagati v raziskave in razvoj na področju recikliranja materialov, uporabe odpadkov, sekundarnih surovin, zmanjševanja uporabe primarnih surovin ter na ta način iskati nove možnosti in rešitve. Prostora in možnosti za izboljšave je še precej.
