Pravični prehod
»Mi smo svoj del naloge opravili. Sedaj je odlična priložnost za hitrejši gospodarski razvoj v rokah investitoric. Občine so razpis že nekaj časa pričakovale in so se lahko v veliki meri nanj ustrezno pripravile. Zaključujejo projektno dokumentacijo, pridobivajo ustrezna dovoljenja. Ključno pa je tudi, da so se v pripravah uskladile tudi s potencialnimi investitorji in uporabniki con,« pojasnjuje Jani Medvešek, direktor RRA Zasavje, kako so se skoraj tri leta pripravljali na začetek pravičnega prehoda v zasavski premogovni regiji. Prvi razpis Sklada za pravični prehod daje na razpolago prva sredstva. Pravi, da je med domačimi podjetji za razvojne projekte veliko zanimanja. Kaj bo v načrtovanih obrtno industrijskih conah, ki jih občine Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik nujno potrebujejo? Raziskovalni centri, pametne tovarne, digitalizacija proizvodnje. RRA Zasavje je pridobila tudi dodatna sredstva iz tehnične pomoči.
Prvi razpis Sklada za pravični prehod daje zasavski premogovni regiji na razpolago 7,76 milijona EUR, ki jih boste lahko črpali v proračunskih letih 2024 do 2026. Kakšen je načrt uporabe sredstev, ki naj bi podprla sanacijo in revitalizacijo prostorsko in okoljsko degradiranih območij v Zasavju, gre pa tokrat za manjši znesek?
Na RRA Zasavje smo izjemno veseli, da je objavljen prvi razpis Sklada za pravični prehod v Sloveniji nasploh. Razpis je zelo pomemben za nadaljnji gospodarski razvoj Zasavja in prestrukturiranje regije. Je rezultat trdega dela ter dobrega sodelovanja naše agencije na eni strani z državo in Evropsko komisijo in na drugi strani z lokalnimi skupnostmi. Prvi razpis je namenjen občinam za izgradnjo poslovno-ekonomske infrastrukture. V Zasavju prostor za razvoj gospodarstva nujno potrebujemo.
Ga doslej ni bilo?
Zaostanek imamo zaradi geografskih omejitev in zaradi degradiranih območij, ki so bila namenjena rudarjenju. Občine bodo tako lahko ustvarile pogoje za nadaljnji razvoj gospodarstva, kar je v skladu z Območnim načrtom za pravični prehod Zasavja (ONPP). Temu razpisu bo v kratkem sledil še razpis za gradnjo inkubatorjev v občinah. Za tovrstno infrastrukturo je med občinami interes.
Načrtujete torej obrtno industrijske cone Lakonca v Trbovljah, Kisovec v občini Zagorje ob Savi in OIC Rudnik v občini Hrastnik. Kako daleč so priprave za izgradnjo poslovnih con?
Poslovna infrastruktura je v ONPP izpostavljena kot eden izmed vodilnih projektov oziroma ukrepov, ki smo jih predvideli kot nujen pogoj za gospodarski preboj regije. Za Ekonomsko-poslovne cone načeloma v tej finančni perspektivi s strani komisije ne bo podpore. Nam pa je uspelo dokazati, da je tovrstna infrastruktura v Zasavju nujno potrebna. Regionalna razvojna agencija je ves ta čas intenzivno koordinirala aktivnosti med ministrstvom kot razpisovalcem na eni strani in občinami kot upravičenci na drugi strani. Mi smo svoj del naloge opravili. Sedaj je odlična priložnost za hitrejši gospodarski razvoj v rokah investitoric. Občine so razpis že nekaj časa pričakovale in so se lahko v veliki meri nanj ustrezno pripravile. Zaključujejo projektno dokumentacijo, pridobivajo ustrezna dovoljenja. Ključno pa je tudi, da so se v pripravah uskladile tudi s potencialnimi investitorji in uporabniki con.
Poslovne cone bodo zaživele, če bodo dale domicil in razvojno priložnost inovativnim podjetjem, start upom, raziskovalnim skupinam. Če bodo njihovi upravljavci znali poiskati domače in tuje investitorje, privabiti akademsko sfero in jo povezati z razvojnimi nosilci Zasavja? S kom se RRA Zasavje povezuje za moderen pogon poslovnih con?
Proces informiranja in identifikacije potencialnih projektov in investitorjev poteka že skoraj tri leta. Osredotočili smo se na tista podjetja, ki imajo potencial razvoja in znanja. Veseli smo, da je zanimanja za razvojno naravnane projekte med domačimi podjetji ogromno. Prav s pomočjo sklada za pravični prehod smo uspeli v regijo privabiti tudi ustanovitev Centra za demonstracije in usposabljanje brezogljične tehnologije (Center DUBT), ki bo imel sedež v občini Zagorje ob Savi. Za Center DUBT je namenjenih približno 27 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod. Center bo imel dva dela, za razvoj baterij in za razvoj vodikovih tehnologij. S Centrom DUBT bo Zasavje pridobilo prvo znanstveno raziskovalno institucijo, ki bo omogočala prenos znanja iz raziskovalnih enot v industrijo in komercialno uporabo.
Sredstva? Kako boste oplemenitili 74,9 milijona EUR, kolikor je Sklad za pravični prehod namenil vaši regiji in katerim dejavnostim boste dali prednost?
Sredstva se bodo oplemenitila z investicijami v znanje, raziskave in razvoj ter tehnološki napredek. Samo tako bomo lahko ustvarili konkurenčno gospodarstvo in zmanjšali razkorak med nami in bolj razvitimi regijami. To je tudi osnovni moto pravičnega prehoda. Nikogar ne bomo pustili zadaj. Znanje že v šolah, pa krepitev kompetenc zaposlenih v podjetjih. Med predvidenimi projekti so raziskovalni centri, pametne tovarne, digitalizacija proizvodnje. Podporo bodo najprej dobili projekti, ki so že oblikovani in pripravljeni. Če se bodo znali deležniki tudi združevati, lahko izvedejo zelo odmevne projekte celo v svetovnem merilu.
RRA Zasavje je uspelo pridobiti tudi dodatna sredstva iz tehnične pomoči, kar je omogočilo ustanovitev Centra za pravični prehod. Kaj je njegova vloga?
S sodelavci se včasih šalimo, da v predstavitvah prevečkrat poudarjam ta dodatna sredstva. Ampak prav je, da se ve, da RRA Zasavje, ki je pripeljala desetine milijonov v Zasavje, nikomur ničesar ne odžira. Včasih se slišijo očitki, da se bo denar zapravil za lastno delovanje. Ne, sredstva za naše težko delo povezovanja, promocije, koordinacije, bodo vsa dodatna iz naslova tehnične pomoči. Pa še številne druge lokalne organizacije bodo posredno deležne tehnične podpore.
Za to potrebujete strokovno ekipo.
V celotni organizacijski strukturi RRA Zasavje imamo odlično ekipo. Izkušene regionalce z inovativnim pristopom razmišljanja in dela. Center za pravični prehod vodi Martin Šikovc, ki je s svojim aktivnim sodelovanjem na platformi Evropske unije na agenciji pravzaprav najbolj zaslužen, da je Evropska komisija tudi Zasavju priznala status premogovne regije in posledično ponudila tehnično pomoč. Izkazalo se je, da je model upravljanja, v katerem se del tehnične pomoči SPP prenese na regionalno raven, pravilna odločitev. Omogoča najbolj optimalno izvedbo vseh procesov za črpanje sredstev iz sklada. Nenazadnje je bil takšen model upravljanja, kjer imajo regionalne razvojne agencije ključno vlogo, nedavno izpostavljen kot primer dobre prakse implementacije pravičnega prehoda s strani Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko (DG REGIO) na letnem srečanju mreže EMA (The Energy and Managing Authorities).
Toda kaj je poslanstvo Centra za pravični prehod?
Center za pravični prehod Zasavja je postal ključni akter pri izvajanju strategije pravičnega prehoda v regiji. Ima pomembno vlogo kot glavna informacijska točka za dosledno izvajanje ukrepov informiranja in obveščanja lokalnih deležnikov pravičnega prehoda. Njegova naloga je zagotoviti učinkovito komunikacijo ter koordinirati aktivnosti vseh deležnikov v regiji. Vključno z mladimi, nevladnimi organizacijami, socialnimi partnerji, gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi pri izvajanju Območnega načrta za pravični prehod Zasavske regije. Poleg Centra za pravični prehod je na RRA Zasavje začel delovati tudi Oddelek soupravljanja pravičnega prehoda, ki bo sodeloval s posredniškimi telesi v postopkih izbora operacij. Njegova naloga je pregledovanje in podajanje mnenj o skladnosti razpisov in vlog ter odločanje o podpori v skladu z Območnim načrtom.
Kakšen bo terminski plan uporabe sredstev, ki so vam na razpolago v programskem obdobju 2021-2027? Kakšno je zanimanje podjetij, zlasti malih in srednjih, da se vključijo v program revitalizacije regije?
Zanimanje je veliko. Območni načrt je nastajal skupaj z Regionalnim razvojnim programom Zasavske regije 2021–2027, v katerem je skupaj več kot 250 različnih razvojnih projektov. Načrtov je veliko. Priložnosti ne bodo samo v okviru Sklada za pravični prehod, pač pa tudi v številnih drugih stebrih evropske kohezijske politike. Prihodnjih nekaj mesecev bo zelo intenzivnih predvsem za nas in potencialne investitorje. V zadnjem kvartalu tega leta Ministrstvo za gospodarstvo predvideva odprtje Javnega razpisa za produktivne naložbe v gospodarstvu za mala in srednja podjetja, tudi za velika. V pripravi je tudi razpis za sofinanciranje raziskav in razvoja v podjetjih, za obnovljive vire energije, kompetence zaposlenih …
Kaj pričakujete od napovedanega razpisa, s katerim bodo podprli produktivne naložbe in naložbe v raziskave in razvoj?
Cilj razpisa je diverzifikacija gospodarstva, nova delovna mesta in dvig produktivnosti ter dodane vrednosti. Upravičeni bodo stroški nakupa opredmetenih in neopredmetenih sredstev, stroški gradnje, stroški transporta, montaže in zagona strojev in opreme. V okviru razpisa za produktivne naložbe bo za zasavsko regijo na voljo predvidoma 26,2 milijona EUR.
Gospodarstvo potrebuje izdelke z višjo dodano vrednostjo.
Pri raziskavah in razvoju je cilj razpisa razvoj novega ali bistveno izboljšanega izdelka, storitve ali procesa, primernega za umestitev na trg. Prav tako pa sofinanciranje operacij, katerih cilj je razvoj, testiranje oz. demonstracija novih izboljšanih izdelkov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in tržnim potencialom. Upravičeni stroški bodo stroški osebja, stroški zunanjih izvajalcev, posredni stroški, stroški nakupa opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev. V okviru razpisa za produktivne naložbe bo za zasavsko regijo na voljo predvidoma 4,42 milijona EUR. Pričakujemo, da bodo razpisi prilagojeni zasavskemu gospodarstvu. Torej specifikam naših podjetij, ki imajo znanje, vizijo in pogum, da bodo pospešili gospodarsko preobrazbo regije. Naša naloga je, da skupaj s podpornim okoljem za gospodarstvo pridobimo čim več podatkov o pričakovanjih in načrtih gospodarstvenikov v zasavski regiji za njihove projekte v sklopu Sklada za pravični prehod.
Koliko boste pri uporabi sredstev iz Sklada za pravični prehod upoštevali zahteve zelenega prehoda in usmeritve ESG?
Že pri prvem objavljenem razpisu, tako pa bo tudi pri vseh nadaljnjih, je velik poudarek na načelu DNSH (Do No Significant Harm) – torej “ne škoduj bistveno”, kjer se pričakujejo številne rešitve in omilitveni ukrepi v smeri trajnostnega razvoja. Fosilna goriva, na primer, niso v nobenem primeru podprta. Včasih gredo ta načela, po mojem mnenju, celo v skrajnost. Primer je na primer predvidena investicija v tehnologijo, ki bi z uporabo vodika, torej napredne tehnologije prihodnosti, za polovico zmanjšala porabo fosilnih goriv, izpuste itd. A ker naložba predvideva investicijo v tehnologijo, ki delno vseeno uporablja zemeljski plin, s sredstvi pravičnega prehoda ne bo podprta. Sicer pa so okoljski, družbeni in upravljalski standardi tesno povezani s samim konceptom pravičnega prehoda. Tudi vsa resna podjetja se zavedajo, da je pozitiven vpliv na družbo in okolje ključen dejavnik, ki pozitivno vpliva na poslovanje. Nenazadnje se tudi družba in odnosi spreminjajo. Trajnostna podjetja, ki spoštujejo ESG dejavnike, imajo več ugleda, s tem pa tudi lažji dostop do virov financiranja in dobrega kadra.
