Zemeljski plin energent prehoda v brezogljično gospodarstvo
| Avtorica: Nina Kos, mag. |
Visoke cene zemeljskega plina kot posledica njegove popolne cenovne in uvozne odvisnosti, ruska invazija na Ukrajino in odločitev Evropske komisije, ki zemeljski plin uvršča med »pogojno zelene« vire energije z omejenim rokom trajanja, spreminjajo nacionalne energetske in podnebne načrte držav članic EU. V Sloveniji predlog Energetskega zakona določa prednostno rabo obnovljivih virov in postopno opuščanje zemeljskega plina ter omejitve podaljševanja obstoječih koncesij za dobavo le-tega po letu 2030. Predvideva pa nove subvencije za investicije v pline obnovljivega izvora, predvsem sintetičnega plina in biometana, ki sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu. V letu 2021 je bil sprejet Zakon o oskrbi s plini. Zakon opredeljuje prve korake v smeri razogljičenja plinov, ki se prenašajo po plinovodnem sistemu. Zakon odpira prostor obnovljivim plinom, predvsem biometanu, sintetičnemu metanu in zelenemu vodiku, v zmesi s plinom in terja nove zadolžitve tako na strani operaterja prenosnega sistema plina kot postopoma tudi na strani uporabnikov sistema.
Plinovodni sistem v Sloveniji se bo moral razvijati in prilagajati v skladu s ciljem uspešne integracije obnovljivih plinov. Hkrati bo poudarek nadaljnjega razvoja prenosnega sistema zagotavljanja zanesljive oskrbe in vloge sistema kot hranilnika energije. Za povečanje zanesljivosti oskrbe pa bo pomemben tudi razvoj novih povezovalnih točk s prenosnimi sistemi sosednjih držav. Slovenska energetika je postavljena pred kompleksen izziv: zagotavljati zanesljiv in nemoten prenos plina za vse obstoječe in nove uporabnike, obstoječi sistem prilagoditi za sprejem obnovljivih plinov domačega izvora in iz sosednjih držav, hkrati pa zasnovati nadgradnjo sedanjega sistema za prenos obnovljivega vodika in vzpostavitev vodikovodne hrbtenice. Z dodajanjem obnovljivih plinov lahko v Sloveniji na poti zelenega prehoda ohranjamo obstoječo plinovodno infrastrukturo z možnostjo zagotavljanja zanesljive energetske oskrbe ob sočasnemu zniževanju stroškov investicij v drugo javno infrastrukturo. Ob tem je ključnega pomena ustrezna zakonodajna in regulatorna podpora navedenim usmeritvam, ki vključuje vse relevantne deležnike: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencijo za energijo, sistemskega operaterja, distributerje zemeljskega plina in obstoječe ter potencialne uporabnike omrežja.
Izločitev zemeljskega plina kot energenta iz novogradenj (EZ-2)
Sistemski okvir za doseganje ciljev razogljičenja energetskega sektorja je zapisan v predlogu Energetskega zakona, ki ga je vlada sprejela decembra 2023 in ga poslala v Državni zbor. Predlog zakona napoveduje izločitev zemeljskega plina iz ogrevanja stavb v prihodnosti. V predlogu je navedeno, da pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin nista dovoljena, v poslovno-stanovanjski stavbi ali stanovanjsko poslovni stavbi pa sta prepovedana projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin samo za stanovanjski del stavbe.
Predvideva tudi omejitve oziroma pogoje pri koncesijah za distribucijo zemeljskega plina. Preko posebnega odstavka 22. člena naj bi te omejitve veljale tudi za javna podjetja, kot je Energetika Ljubljana. V podjetju so nad tovrstno dikcijo zakona presenečeni, zato so v času javne obravnave zakona na ravni Mestne občine Ljubljana podali strokovno obrazložitev, da je določba glede prepovedi vgradnje plinskih kotlov v stanovanjske novogradnje napačna. Člen pogojuje opravljanje občinske gospodarske javne službe v javnem podjetju, ki je bilo za to ustanovljeno. Vezano na obstoječe uporabnike zemeljskega plina velja izpostaviti, da predlog energetskega zakona ne omejuje vgradnje novih plinskih kotlov v že obstoječe stavbe. To pomeni, da lahko obstoječi uporabniki plina zamenjajo iztrošeni plinski kotel, če je to potrebno. Na sistem oskrbe s plinom je v Mestni občini Ljubljana priključenih 33 % stanovanj v MOL (cca 43.000), navaja direktor družbe Energetika Ljubljana, Samo Lozej.
Predlog zakona zapoveduje prednostno rabo toplote iz energetsko učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja pred individualnimi sistemi za ogrevanje stavb. Slednje v Energetiki Ljubljana podpirajo, saj s sistemi daljinskega ogrevanja zagotavljajo kakovost zraka v mestih in uvajajo obnovljive vire in odvečno toploto, pri čemer je tudi zaradi nižjih stroškov za uporabnike pomembna čim večja izkoriščenost sistema z velikim številom uporabnikov, ki zagotavlja energetsko učinkovitost sistema. Na sistem daljinskega ogrevanja je v prestolnici priključenih okoli 48 % vseh gospodinjstev.
Koncesije za distribucijo zemeljskega plina po letu 2030
Predlog Energetskega zakona prenavlja koncept razogličenja na lokalni ravni, ki občinam nalaga pripravo in sprejetje načrtov za opuščanje rabe fosilnih goriv za ogrevanje in sprejetje ciljev na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (OVE). Predvidene so tudi omejitve pri koncesijah za distribucijo zemeljskega plina. Omejitve podeljevanja koncesij, kot jih predvideva predlog energetskega zakona (EZ-2), se nanašajo zgolj na omejitve za nove koncesije.
Lokalne skupnosti lahko dobijo koncesije za gradnjo in upravljanje omrežij za distribucijo plina, če so ta omrežja vključena v Lokalni energetski koncept (LEK) in če obstajajo dokazila, da bo omrežje priključeno na vire plina iz obnovljivih virov za vsaj 80 % načrtovane porabe. Vendar pa bo izpolnjevanje teh pogojev verjetno precej zahtevno, navaja Anton Vučko, vodja produkta zemeljski plin v Petrolu. V Sloveniji je distribucijsko omrežje v večji meri že zgrajeno na vseh območjih občin, kjer je ekonomsko upravičeno organizirati dejavnost izbirne gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina, tako da omejitve iz predlaganega zakona ne bodo imele večjega vpliva.
Podaljševanje koncesij se bo še vedno izvajalo po preteku obstoječih koncesijskih pogodb, a ne več za 30 let, ampak verjetno za krajše obdobje. V primeru podaljšanja se bosta koncedent in koncesionar za vsako koncesijo posebej smiselno opredelila in pripravila načrt za izvajanje dejavnosti za naslednje dogovorjeno obdobje izvajanja koncesije. Zelo pomembno je, da bo, navkljub krajšemu časovnemu obdobju trajanja koncesije, zagotovljena zanesljivost omrežja, varnost in ustrezno upravljanje ter strokovni nadzor omrežja, meni Vučko.
Omejevanje dobro delujočih energetskih sistemov
V Gospodarskem interesnem združenje za distribucijo zemeljskega plina (GIZ-DZP) so si enotni, da omejevanje obstoječih koncesij na 5 let ali 7 let ni primeren ukrep, saj sproža veliko negotovosti v dejavnosti distribucije plina. Določilom glede tovrstnega omejevanja koncesij v združenju nasprotujejo tudi zaradi nekonsistentnosti s krovnim zakonom za dejavnost distribucije plina, t.j. Zakonom o oskrbi s plini, ki predvideva podeljevanje koncesij za obdobje do 35 let. Zakon o oskrbi s plini je stopil v veljavo leta 2022, zato v GIZ DZP vprašujejo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki je predlagatelj novega Energetskega zakona, kaj se je v dveh letih tako spremenilo, da so potrebne drastične spremembe, ki krajšajo podeljene koncesije za distribucijo plina s 35 let na 5 in 7 let. Nedvomno je plin za energetsko oskrbo tako gospodinjstev kot industrije potreben in bo še dolgo časa ostal pomemben del energetske mešanice. Danes je to zemeljski plin, kasneje ga bodo nadomestili obnovljivi plini. Pomembno je ohraniti plinovodna omrežja, ki so javna infrastruktura.
Omejitev za nove koncesije, da mora biti 80 % plina obnovljivega izvora, kot določa predlog Energetskega zakona-2, je po mnenju GIZ DZP nepravična. Noben daljinski sistem, na primer električno omrežje ali daljinsko ogrevanje, nima danes takšnega deleža OVE, niti še ne vemo, kako bi ga dosegli do leta 2040. Cilj, da mora biti v sistemu 80 % plina obnovljivega izvora, je še bolj nenavaden ob dejstvu, da država za spodbujanje razvoja obnovljivih plinov do sedaj ni izplačala niti centa finančnih sredstev, medtem ko je bilo samo iz podporne sheme za proizvodnjo električne energije do konca leta 2022 izplačanih 1.522,4 mio evrov, navaja mag. Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Zemeljski plin v Sloveniji nima ustrezne alternative za energetsko oskrbo gospodinjstev in jo še nekaj časa ne bo imel. V Mestni občini Maribor, na primer, obstoječa koncesija za distribucijo zemeljskega plina poteče leta 2027. Četudi se podaljša za obdobje petih let, do leta 2032, zagotovo še ne bo na voljo ustreznih energetskih rešitev (OVE), ki bi lahko pri končnih uporabnikih nadomestile zemeljski plin. Omejevanje dobro delujočih energetskih sistemov, ko na drugi strani ni alternativnih rešitev, vsekakor ni dobra energetska politika, meni mag. Urban Odar.
Prenosno plinovodno omrežje za obdobje 2024–2033
Družba Plinovodi d.o.o. je izvajalec obvezne državne gospodarske službe dejavnosti operaterja prenosnega sistema, ki spada med energetsko infrastrukturo državnega pomena in je posledično močno vpeta v regulatorni okvir in njegovo spreminjanje. Ključna strateška usmerjevalna dokumenta za načrtovanje omrežja v Sloveniji sta Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 in celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je v fazi prenove. Resolucija si za cilj v letu 2050 postavlja doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov oz. klimatsko nevtralnost. NEPN pa kot indikativni cilj določa, da bi v letu 2030 imeli v plinovodnem omrežju 10 % delež vodika ali metana obnovljivega izvora. Navedena cilja sta v skladu z usmeritvami evropskega zelenega dogovora. Plinovodno omrežje postopoma postaja nosilec obnovljive energije.
Na delovanje družbe Plinovodi in načrtovanje njenega bodočega delovanja imajo zato močan vpliv spremembe t.i. nacionalne energetske zakonodaje. Razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2024–2033 podaja vrsto novih vsebinskih sklopov, ki vključuje zagotavljanje sistemskega razvoja v procesih prestrukturiranja slovenske energetike, povezovanje sektorjev in pripravo na proizvodnjo bioplinov in čezmejne dobave zemeljskega plina. Kratkoročno so še vedno bistvenega pomena povezave s sosednjimi prenosnimi sistemi in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plini, dolgoročno pa zagotavljanje aktivne vloge Slovenije v okviru vzpostavljanja evropske vodikovodne hrbtenice in oskrbe z obnovljivimi plini, navaja direktor družbe Plinovodi d.o.o. Marjan Eberlinc.
Odprava ozkih grl za večjo povezljivost Slovenije s tujimi trgi zemeljskega plina
Ključni izziv za prenosno plinovodno omrežje predstavlja predvsem postopna vzpostavitev skladnosti za prenos vodika, vsaj v določenem deležu prenosnega medija. Slovenija ima sicer preko obstoječe infrastrukture dostop do vseh likvidnih trgov v bližini, ki omogočajo nakupe zemeljskega plina po najboljših tržnih cenah, vendar je regija na področju plinske infrastrukture nekoliko slabše povezana, kar se je pokazalo predvsem po prekinitvi dobav plina iz Ruske federacije, saj se tokovi plina obračajo. Ozka grla so postala ovira za vzpostavitev novih poti plina, kar je vidno predvsem v smeri iz Hrvaške proti Sloveniji ter proti Madžarski in iz nje. Če želimo v Sloveniji ohranjati pomembno vlogo na trgu zemeljskega plina in še povečati varnost energetske oskrbe, si moramo prizadevati, da ta ozka grla odpravimo. Zato v družbi Geoplin d.o.o., največjemu trgovcu z zemeljskim plinom v Sloveniji, podpirajo prizadevanja države pri projektu povezave madžarskega in slovenskega prenosnega sistema. Nadgradnja infrastrukture in odprava ozkih grl bi za Slovenijo pomenila možnost povezave z novimi trgi zemeljskega plina in povečanje varnosti oskrbe s tem energentom.
Razogličenje plinskega omrežja v Sloveniji
Razogljičenje plinskega omrežja da ali ne ni vprašanje, vprašanje je časovni rok zanj. V Geoplinu zagovarjajo postopnost, ker je ta edino mogoč in ker je zemeljski plin edini kandidat med energenti za tranzicijsko vlogo na poti v brezogljično družbo. Zato odgovorni v podjetju menijo, da bi se bilo pri snovanju brezogljične strategije vsaj v njeni začetni fazi bolj smiselno osredotočiti na zmanjševanje porabe energentov z višjimi emisijskimi stopnjami. V družbi Geoplin verjamejo v nenadomestljivo vlogo zemeljskega plina kot najčistejšega fosilnega energenta pri zelenem prehodu. Ob stabilizaciji energetskega trga in sprejemljivih ravneh cen lahko zemeljski plin to vlogo igra tudi v bodoče.
To stališče potrjujejo podatki Global Energy Monitor, ki načrtovane svetovne investicije v plinsko infrastrukturo že potrjenih projektov in tistih, ki na potrditev še čakajo, ocenjujejo na 723 milijard USD. Evropski delež je nezanemarljivih 132,4 milijarde USD. Primera v naši neposredni bližini sta potrjeni projekt izgradnje novega podzemnega skladišča na Hrvaškem in državno sofinanciranje izgradnje plinskih elektrarn v Nemčiji, ki naj bi se do leta 2040 preusmerile na zeleni vodik, v višini 16 milijard evrov. Tolikšne investicije v izgradnjo plinovodne infrastrukture in infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin posredno nakazujejo, da bo zemeljski plin ohranil pomembno vlogo v energetski tranziciji.
Kot navaja direktor družbe Geoplin mag. Matija Bitenc, so na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo naslovili pobudo za izgradnjo podzemnega skladišča, ki bi bilo poleg zemeljskega plina primerno tudi za vodik. Študijo izvedljivosti izgradnje takega skladišča so pripravili v sodelovanju z matično družbo in strokovnjaki na tem področju. V družbi ocenjujejo, da se bo v Sloveniji poraba zemeljskega plina v prehodnem obdobju celo povečala. Zemeljski plin bo lahko na primer marsikje nadomestil premog, ki je energent z visoko emisijsko stopnjo, njegova menjava z zemeljskim plinom bo precej zmanjšala ogljični odtis. Primer povečanja porabe zemeljskega plina, a hkrati zmanjšanja ogljičnega odtisa, je nadomeščanje zemeljskega plina s premogom pri ogrevanju Ljubljane, kar je storila Energetika Ljubljana z zagonom plinsko-parne enote. S tem je prestolnica naredila pomemben korak k čistejšemu okolju.
Razvojni načrt družbe Energetika Ljubljana temelji na razogljičevanju proizvodnih virov za proizvodnjo elektrike in toplote za potrebe daljinskega ogrevanja s postavitvijo objekta za energijsko izrabo goriva iz komunalnih odpadkov. V Energetiki Ljubljana v letu 2025 načrtujejo tudi lastno proizvodnjo zelenega vodika, vključno s postavitvijo vodikove polnilnice za uporabo vodika v prometu.
Velja izpostaviti, da je plinovodno omrežje v Sloveniji že sedaj pripravljeno na distribucijo nekaterih obnovljivih plinov, kot je na primer biometan.
Če izhajamo iz bioplinarn, ki že delujejo, potem bi lahko v roku petih let zagotovili do 50 % porabe gospodinjskih odjemalcev, seveda ob predpostavki, da se bo poraba odjemalcev zaradi ukrepov učinkovite rabe energije zniževala. Dober primer je Danska, ki že danes zagotavlja približno 40 % vsega plina iz biometana, do leta 2030 pa naj bi bil izkoristek stoodstoten – brez vodikovih tehnologij. Velika prednost plinov je, da jih je možno enostavno sezonsko shranjevati in tako zagotoviti obnovljivo energijo tudi v zimskem obdobju, ko je poraba energije za ogrevanje največja.
Medsektorsko povezovanje za učinkovitejši zeleni prehod v energetiki
Slovenska industrija na področju energetike in energetske oskrbe mora pričeti s tranzicijo v brezogljično in trajnostno družbo z uvajanjem pilotnih projektov pretvorbe viškov OVE v obnovljive pline, ki predvideva sočasno združevanje sektorjev elektrike in plina. Družbi Energetika Ljubljana in ELES že vrsto let tesno sodelujeta na področju zagotavljanja zanesljive energetske oskrbe. Z Mestno občino Ljubljana so v preteklem letu podpisali krovni sporazum o sodelovanju na področju povezovanja sektorjev ogrevanja in hlajenja z elektroenergetskim sektorjem, s katerim so se zavezali k pripravi skupne strategije, ki bo na nivoju lokalnih skupnosti prispevala k zelenemu prehodu. Sporazum tako predstavlja temelj za neprofitno povezovanje med daljinskim energetskim sistemom in elektroenergetskim sistemom s ciljem skupnega delovanja, katerega učinki bodo v dobrobit lokalnih skupnosti, gospodarstva in države.
Vlaganja v razvoj cenovno ugodnejših, dostopnejših in čistejših alternativ zemeljskemu plinu so nujna, a prehod mora biti postopen in premišljen, da ohranimo energetsko varnost in gospodarsko stabilnost. Zemeljski plin kot prehodni energent bo omogočil, da se bo energetski sistem postopno prilagajal, hkrati pa zagotovil potrebno fleksibilnost za uravnavanje nihanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Za zagotovitev stabilnega delovanja energetskega sistema in zanesljive oskrbe z energijo bodo potrebna obsežna investicijska vlaganja v energetske vire, vključno z obnovljivimi viri energije in prenovo plinskega omrežja.
Slovenija se je tako kot ostale članice EU zavezala k trajnostnemu energetskemu razvoju in s tem k zelenemu prehodu, ki ne bo enostaven, ne s tehnološkega in ne s finančnega vidika. Pomembne so sinergije, ki jih lahko dosežemo s povezovanjem sektorjev: daljinskega ogrevanja, izkoriščanja odvečne toplote, soproizvodnje elektrike in toplote ter hranilnikov energije, tehnologij, s katerimi lahko prispevamo h konkurenčnosti plinskega sektorja v luči zelenega prehoda.
