Proizvodnja aluminija in zeleni prehod
»Ugasnitev elektroliznih peči v Talumu je skladen s trendom, ki se dogaja znotraj Evropske unije, saj tovrstna industrija ne prenese tako visokih stroškov energentov. Vsekakor je dolgoročno to zelo nevarna poteza Evrope, saj bomo na tak način močno poslabšali svoj konkurenčni položaj v primerjavi z ostalimi deli sveta. Hkrati bomo povečali tveganja in odvisnost od ostalih kontinentov. Pa tudi z okoljskega vidika je to slab ukrep, ker bomo uvažali aluminij iz oddaljenih krajev in s tem povečevali njegov ogljični odtis«, pojasnjuje ekonomske in okoljske posledice Talumove odločitve Andrej Kolmanič, glavni izvršni direktor krovne družbe Impol 2000. Poslujejo solidno, poudarja sogovornik, sprejeli pa so tudi jasne cilje glede zelenega prehoda. Impol bo moral letos kupiti 10.000 emisijskih kuponov, ki se jim cena giblje okrog 90 evrov, zato vlagajo v sodobno opremo.
V Talumu so ugasnili elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija. Kako je pri vas, kaj kažejo poslovni rezultati za lani in koliko vpliva nanje ohlajanje trga. Ali pomeni zapiranje peči v Talumu tudi korak v deindustrializacijo Slovenije, čeprav na drugi strani industrijska strategija poudarja pomen revitalizacije industrije?
Z rezultati v letu 2022 smo zelo zadovoljni, saj smo uspeli preseči zastavljene plane in dosegli rekorden obseg prometa in dobička. V drugi polovici lanskega leta smo sicer že občutili ohlajanje trga predvsem na področju trgovskega valjanega programa, saj so si trgovci zaradi začasne prekinitve antidumpinških ukrepov proti Kitajski močno napolnili skladišča. Upad povpraševanja je tudi na področju gradbene industrije, saj se povečane obrestne mere kažejo v zmanjševanju investicij.
Ugasnitev elektroliznih peči v Talumu je skladen s trendom, ki se dogaja znotraj Evropske unije, saj tovrstna industrija ne prenese tako visokih stroškov energentov. Vsekakor je dolgoročno to zelo nevarna poteza Evrope, saj bomo na tak način močno poslabšali svoj konkurenčni položaj v primerjavi z ostalimi deli sveta. Hkrati bomo povečali tveganja in odvisnost od ostalih kontinentov. Pa tudi z okoljskega vidika je to slab ukrep, ker bomo uvažali aluminij iz oddaljenih krajev in s tem povečevali njegov ogljični odtis.
Vaš ekonomski položaj je dober, pravite. Izvozite 95 % proizvodnje, med vašimi prednostnimi panogami je avtomobilska industrija, ki znižuje naročila, usmerjate se v letalsko industrijo. Druge panoge? Za katere vaše izdelke je največ povpraševanja in kaj je največji izziv vašega razvoja in raziskav do leta 2030?
Prodaja skupine Impol je razpršena na številne segmente. Največji delež naših izdelkov prodamo distributerjem, trgovcem, kar znaša 36,8 odstotka. Sledijo transport (27,2 %), prehrambena industrija (13,6 %), gradbeništvo (12,1 %), farmacija (3,4 %), elektro industrija (1,7 %), trajno potrošno blago (1,7 %) ter stroji in oprema (0,5 %).
Razvojne prioritete?
Usmerjene bodo v povečevanje deleža recikliranih izdelkov, v razvoj zlitin z izjemnimi trdnostnimi lastnostmi. Razvijamo tudi področje nadaljnjih obdelav, torej finalizacijo izdelkov in kovanje. Prihodnost vidimo v podaljševanju predelovalnih verig, pri čemer lahko kupcu nudimo celovito obravnavo in skupni razvoj. Hkrati vse intenzivneje razvijamo poslovne modele za trajnostno poslovanje in razvoj izdelkov s čim nižjim ogljičnim odtisom.
Toda cene surovin se povečujejo, prav tako transportni stroški. Kaj to dolgoročno pomeni za vaš razvoj glede na to, da se EU gospodarsko izrazito povezuje z ZDA, drugi dobavni tokovi pa so v ozadju? Kako so vaši glavni dobavitelji reagirali na razmere na trgu?
Skupina IMPOL je primarno usmerjena v evropske trge. Naš glavni surovinski strošek je aluminij, kar pa nima vpliva na naš poslovni rezultat, saj mi ceno aluminija za prodane izdelke istočasno zavarujemo na borzi. Nabavni procesi so vse bolj zapleteni in zahtevajo veliko znanja ter agilnosti od zaposlenih, ki se z njimi ukvarjajo. Čeprav je poslovanje bolj zahtevno, smo zaenkrat uspešno obvladovali vse spremembe na trgih in ohranili stabilno poslovanje.
Omenili ste povečanje deleža recikliranih izdelkov. Tudi kupci vse bolj vprašujejo, koliko recikliranega aluminija je v izdelkih. Banke zahtevajo poročilo o nefinančnih kazalnikih, revizorje ne zanimajo več le poslovni rezultati. Kakšen je vaš razvojni odgovor in kakšen program zelenega prehoda in trajnostnega poslovanja ste sprejeli?
Delež porabljenega recikliranega aluminija je odvisen od razpoložljivih talilno-livnih kapacitet in tudi končnega namena proizvoda. Glede na naše trenutno razpoložljive kapacitete je naš nabavni surovinski portfelj sestavljen iz 37 % primarnega aluminija, 35 % formatov, brame in drogovi, ter 28 % sekundarnega aluminija. Znotraj naših livarn pa kroži tudi ves interni izmet, tehnološki in kvalitetni, ki nastane pri naši predelavi. Delež sekundarnega aluminija v izdelkih, izdelanih v lastnih livarnah trenutno znaša 40 %.
Je agenda trajnostnega razvoja zahtevna?
Cilji so jasni. Zmanjševati želimo potrebne vhodne količine z zniževanjem pretočnih faktorjev in faktorjev odgora z vsaj 1-% letno dinamiko. Do leta 2040 bomo kupili večino primarnega aluminija z nizkim ogljičnim odtisom (max. 8 t CO₂ na tono proizvedenega izdelka), do leta 2030 bo 27 odstotkov energije pridobljene iz obnovljivih virov. Povečali bomo delež sekundarnih surovin vhodnega materiala na 50 odstotkov in ustrezno razvili tehnološke postopke. Prav tako bomo povečali učinkovitost rabe energije in do leta 2030 dosegli nacionalni cilj 9 odstotkov glede na izhodiščno leto 2020.
Zaradi izpustov morate kupovati emisijske kupone. Njihove cene se dražijo, napovedi, kako bo zrasla cena letos, do onesnaževalcev niso prijazne. Kakšen strošek je predviden v letošnjem poslovanju in kako sledite ambicioznim ciljem glede zelenega dogovora o zmanjšanju emisij?
V letošnjem letu načrtujemo, da bomo morali kupiti 10.000 emisijskih kuponov, cena se giblje okrog 90 EUR. V preteklosti smo že veliko vlagali v opremo, menjali smo peči z novimi, ki so skladne s standardom BAT. Tudi vse nadaljnje posodobitve opreme sledijo temu cilju.
Najbrž slonijo na sedmih stebrih trajnostnega razvoja, kakor ste jih opredelili. Družba vašega obsega mora upoštevati tudi taksonomijo in dejavnike ESG. Prav tako se bodo zaostrile zahteve v prenovljenem NEPN. Kaj je na vrhu agende zelenega prehoda podjetja do leta 2030? Kako ste uspešni v razvoju trajnostnega upravljanja dobavne verige?
Cilje sem povedal. Prav tako razvijamo mehanizme trajnostnega upravljanaja dobavne verige, prenovili smo kodeks za dobavitelje in nadgradili splošne nabavne pogoje. Prav tako redno izvajamo presoje dobaviteljev. Dobavitelje, katerih zaposleni opravljajo dejavnost na naši lokaciji, presojamo tudi po skladnosti s standardom družbene odgovornosti SA 8000.
Na sejmu Aluminium 2022 ste vzbudili zanimanje za blagovno znamko InfiniAl. Zakaj, v čem je njena posebnost?
InfiniAl je znamka, ki označuje naše izdelke z nizkim ogljičnim odtisom, manj kot 4 t CO₂ na tono proizvedenega izdelka, vsebujejo najmanj 50-odstotni reciklirani delež aluminija skladno s standardom ISO 14021. Hkrati jih odlikuje visoka kakovost materiala. Kupcem ponujmo večji razpon zlitin ekstrudiranih in valjanih izdelkov. Hkrati smo za naše kupce pripravili tudi katalog eko zlitin.
Kot predstavnik energetsko intenzivne industrije morate zmanjševati porabo energije, dosegati večjo učinkovitost in se usmerjati v OVE. Sončno elektrarno ste zgradili, kaj načrtujete? Kako zmanjšujete rabo energije?
Rabo energije zmanjšujemo z investicijami v opremo, ki je skladna z BAT. Hkrati izvajamo energetske preglede, na podlagi katerih pripravimo plan aktivnosti za zmanjševanje porabe energentov in preusmerjanje v obnovljive vire energije.
Naložbe v letu 2023?
Največji trenutni projekt je naložba v talilno livne kapacitete v Impol TLM. S projektom želimo še dodatno povečati portfelj izdelkov iz recikliranega aluminija.
