Konferenca Sistemi ciljnega spremljanja rabe energije
| Avtorica: Tanja Pangerl |
Energetsko upravljanje je eden ključnih elementov za prehod organizacij v ogljično nevtralno družbo. Prav tako organizacijam prinaša velike prihranke pri energiji in stroških. Številna podjetja v svoje procese vpeljujejo sistem upravljanja z energijo, ki je podprt z ustreznimi energetskimi informacijskimi sistemi za učinkovito upravljanje, spremljanje, pa tudi napovedovanje, kjer ima pomembno vlogo strojno učenje. Uspešnejša med njimi uporabljajo aktivno energetsko upravljanje, ki jim omogoča hitre odzive na odstopanja v procesih. Na 14. konferenci Inštituta za energetsko svetovanje Enekom, ki je potekala na Brdu pri Kranju, so številna podjetja in druge organizacije predstavile svoje izkušnje in primere vpeljave sistemov ciljnega spremljanja rabe energije v njihove procese. Prednosti so očitne tako z energetskega kot finančnega vidika. Zato ima to področje predvsem pri večjih energetskih porabnikih strateško vlogo.
Tretjina domov za starejše v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je vključenih v energetsko upravljanje podjetja Enekom, je v uvodnem predavanju povedala mag. Melita Zorec iz upravnega odbora SSZS in direktorica DSO Ljubljana Vič-Rudnik. V DSO Ljubljana Vič-Rudnik so se leta 2013 vključili v energetski menedžment. Veliko pozornosti namenjajo digitalizaciji, kar jim omogoča racionalizacijo dela in kadrov. Iščejo možnosti za samooskrbo. Vsi domovi za starejše pa se prizadevajo za racionalizacijo porabe energentov tudi s pomočjo investicij. Pri tem je zanje zelo pomembno imeti dobrega sogovornika s področja energetskega svetovanja. Med ukrepi, ki so jih v preteklih letih izvedli v DSO Ljubljana Vič-Rudnik so uvedba energetskega informacijskega sistema s centralnim vodenjem energetskega menedžmenta, umestitev SPTE v energetski sistem obeh lokacij, ukinitev parnega sistema v kuhinji, celovita prenova objekta Depandanse, digitalizacija pralnic in optimizacija celotne organizacijske verige povezane z delom v pralnici, izgradnja nadzorno regulacijskih sistemov, kontinuirano izobraževanje in izvajanje organizacijskih ukrepov ter izboljšave procesov sistema upravljanja z energijo. Vsi ti ukrepi so vplivali na kumulativno zmanjšanje porabe energije do leta 2022 v obsegu več kot 12 GWh ali 1,4 mio EUR. V prihodnje se bodo osredotočili predvsem na prenove objektov na Koleziji in novogradnjo na Bokalcih, uvajanje dodatnih OVE na obe lokaciji in aktivni energetski menedžment.
Aktivno energetsko upravljanje
V farmacevtski družbi Krka, d. d., Novo mesto, je sistem upravljanja z energijo (SUE) del integriranega sistema vodenja v podjetju, ki je postavljen skladno s smernicami standarda sistem upravljanja z energijo ISO 50001. Kot je povedal Mitja Smešnik, energetski menedžer v Krki, krovni sistem odgovornosti URE pri njih predstavljajo energetski menedžer, energetiki in energetski skrbniki lokacij. V okviru aktivnega energetskega upravljanja so v zadnjem obdobju izvedli več ukrepov, med katerimi so sodobni pristopi regulacije prostorskih pogojev (optimizirane temperaturne nastavitve ter nastavitve vlage idr.), dodatna nadgradnja sistemov izrabe odpadne toplote, optimizacija obratovanja RTO naprave, postopne tehnološke spremembe, prehod na LED razsvetljavo, nadgradnja obstoječega orodja ENIS za ciljno spremljanje rabe energije, uvedba ogljično nevtralnih virov energije skladno s sprejeto trajnostno (ESG) politiko ter nenazadnje organizacijske aktivnosti, kot sta stalno ozaveščanje in izobraževanje zaposlenih o učinkoviti rabi vseh vrst električnih, ogrevalnih in hladilnih naprav, ki malo stanejo in na dolgi rok ravno tako prinašajo znatne rezultate.
Bolj celovito so se ciljnega spremljanja rabe energije lotili tudi v podjetju Štore Steel d.o.o., ki je velik porabnik energije. Dr. Brigita Koklič in dr. Bojan Senčič sta predstavila, kako so se lotili projekta. Pred uvedbo sistema učinkovite rabe energije in ciljnega spremljanja rabe energije so najprej naredili analizo obstoječega stanja, vzpostavili so tudi sistem 50001 (predvsem zaradi zahtev kupcev), določili vloge in usposabljanja po nivojih, določili največje porabnike energije ter ciljno spremljanje rabe po nivojih, na podlagi analize in poročanja pa so uvedli izboljšave. Implementirali so programska modula SUE in CSRE podjetja Enekom. Modul SUE jim omogoča obvladovanje SUE skladno z zahtevami ISO 50001, modul CSRE pa pregled nad učinkovitostjo porabe energije. V fazi nadzora jim je zelo pomemben direktorski gumb, ki jim omogoča spremljanje posameznih porabnikov, kar jim omogoča pregled nad tem, kje so bili učinkoviti in kje ne.
Ogljična nevtralnost
Pri Fraportu Slovenija si prizadevajo, da bi prešli na ogljično nevtralno letališče v celoti. Letališče je strateško območje z vidika zanesljivosti dobave energenta, zato si prizadevajo biti energetsko neodvisni. Peter Pintar, vodja energetskih sistemov na letališču, je predstavil, kako izvajajo energetsko preobrazbo letališča. Izvedli so več študij, ki so pokazale, da je najprimernejša oskrba z ogrevno energijo iz centralnega energetskega objekta. Dodatna spodbuda za to je bila odločitev za povečanje potniškega terminala v letu 2018. Ves čas so širili tudi centralni nadzorni sistem, kar so bile priprave na bodočo vpeljavo celovitega energetskega upravljanja. S pripravo na gradnjo centralnega energetskega objekta je bila predhodno izvedena tudi presoja oskrbe letališča s toploto in hladom, energetski pregled in pripravljena projektna naloga. Ugotovljeno je bilo, da je kot osnovni energent za proizvodnjo toplote najustreznejši zemeljski plin. Ker pa je bilo za potrebe povečave terminala omogočiti pokrivanje porabe toplote iz obnovljivih virov ali SPTE, je bila po projektu predvidena tudi vgradnja toplotne črpalke voda-voda. Poraba toplote na novem delu terminala je manj kot 26 kWh na m2, kar pomeni, da je objekt izredno energetsko varčen. Zaradi znane problematike visokih cen energentov ter nezanesljivosti dobave zemeljskega plina se je po letošnji analizi kot najučinkovitejša alternativa zemeljskemu plinu pokazala lesna biomasa, saj gre za domač obnovljiv vir, ki je lokalno dosegljiv, omogoča samooskrbo in vodi v ogljično nevtralnost, trenutno pa je tudi daleč najcenejši energent. Edina slabost je visok strošek začetne investicije. Področje, kjer prehod na ogljično nevtralnost v kratkem ni možen, so goriva v transportu, saj imajo različne delovne stroje, ki še nekaj časa ne bodo uporabljala elektrike ali biogoriv. Zamenjava energenta pa ni dovolj. Nujno je vzpostaviti sistem za racionalizacijo porabe energije z vpeljavo aktivnega energetskega menedžmenta za celotno lokacijo Fraport Slovenija, izvesti energetsko sanacijo starejših objektov ter izvesti različne druge ukrepe URE, zaključuje Pintar.
Marko Kralj, vodja energetike v SIJ Ravne Systems, je opozoril na razpršenost in nepovezanost informacijskih sistemov s proizvodnjo pred energetskim pregledom, težave s kvaliteto podatkov in neustreznimi obračuni znotraj obratov. Pred in med energetskim pregledom so prioritetno uredili točnost podatkov in razdelitev porab po obratih ter opredelili odgovornosti za spremljanje, poročanje in rabo energije. Sledili so ukrepi zamenjave razsvetljave v proizvodnih halah, racionalizacije porabe komprimiranega zraka in vode, ureditve regulacij ogrevanja v proizvodnih obratih, odprave neracionalne rabe z ugašanjem strojev po končani izmeni in uvedbe kontrolnikov ter prerazporeditve kalilnega stroja izven časa KOO. Z izvedbo teh ukrepov so na leto ustvarili prihranke v višini več kot 100.000 evrov pri cenah energije iz leta 2021. Vzpostavili so tudi sistem za nadzor delovanja 85 obdelovalnih strojev in 35 peči, kjer je šlo za lasten razvoj sistema in aplikacije. Celoviti energetski pregled je potekal 8 mesecev in je zajel podrobne meritve porabe energije v proizvodnji in energetiki, ki so omogočale nadaljnje predloge ukrepov URE. Glede na prepoznane priložnosti so ob zaključku projekta ukrepom opredelili prioritete in predviden rok izvedbe. Ocenjeni skupni potencial znižanja porabe energije znaša več kot 3,2 GWh (17 %), kar pri današnjih cenah predstavlja 1 mio EUR nižje obratovalne stroške letno. V letu dni od zaključka projekta sta se že izvedla dva zahtevnejša projekta v tehnologiji, v fazi izvedbe je optimizacija vodenja tehnoloških procesov kalilnih in predgrelnih peči, zamenjava manj učinkovite vakuumske peči, izraba odvečne toplote in investicija v sončno elektrarno.
Strojno učenje in energetika
Mag. Vid Bevčar, zunanji sodelavec Enekoma, je predstavil pomen informacijskih tehnologij in strojnega učenja v energetskih procesih. Da bodo lahko informacijski sistemi naslovili vse izzive sodobne družbe, morajo biti poleg tega, da so lepi, varni, zanesljivi, hitri in uporabniku prijazni, tudi bolj pametni, takšni, ki razmišljajo namesto nas, ki se učijo in znajo predlagati pametne rešitve. Za pametne sisteme in sprejemanje pametnih odločitev sta potrebna dva predpogoja, in sicer dobre informacije oziroma podatki in pametne odločevalce oziroma model, ki oponaša določeno situacijo bodisi v naravi, fizikalnem svetu oziroma širši družbi. S pomočjo strojnega učenja lahko na podlagi zgodovinskih podatkov zgradimo določen model, tako da bo učinkovito ponazarjal situacijo, pojav v naravi. Model strojnega učenja je danes že vključen v informacijski sistem (ENIS) podjetja Enekom na način, da uporabnikom omogoča bistveno nadgradnjo pri oceni učinkovitosti določenega procesa, hitrejše odzivanje na nepričakovane spremembe in aktivni energetski menedžment (AcEM).
Na konferenci so s predstavitvami sodelovali tudi Gašper Antičevič, ki je predstavil vlogo trajnostnega energetskega menedžmenta pri prehodu v brezogljično družbo v Leku, Edvard Košnjek (CEU IJS) je predstavil okvir in izzive posodobljene verzije NEPN, ki bo sprejet predvidoma v letu 2024. Rajko Leban iz agencije GOLEA pa je predstavil priložnosti energetskih skupnosti za zeleni prehod in zmanjšanje stroškov za energijo. Tatjana Bernik iz Občine Škofja Loka in Eva Markun iz podjetja Marbo Okolje sta predstavili, kakšna je strategija Občine Škofja Loka za doseganje podnebne nevtralnosti in kako daleč so. O pomenu energetske in materialne učinkovitosti v energetsko intenzivni industriji je spregovoril Damijan Čelik na primeru podjetja Eta Cerkno. V sklopu konference je potekala tudi okrogla miza o ključnih izzivih v energetiki.
