Prihodnje leto višji cilji, na potezi je zakonodaja – EOL 154/155

Kaj to pomeni za ravnanje z odpadki, ki so surovina, torej vir, ki je za gospodarstvo vse bolj pomemben?

Kljub rasti zbranih e-odpadkov iz leta v leto se ti kopičijo v gospodinjstvih oz. se del oddaja zunaj registrirane mreže zbiranja e-odpadkov. Del jih konča med mešanimi komunalnimi odpadki, del je prevzetih kot odpadna pločevina, del se jih odpelje v tujino. Pred nami je torej velik izziv, kako doseči ciljno stopnjo zbiranja e-odpadkov, ki jih od leta 2021 predpisuje zakonodaja. Stopnja zbiranja se namreč od 41 % do leta 2020 z letom 2021 dviguje na 65 % glede na količine EE opreme dane na trg v predhodnih treh letih. Če upoštevamo trenutne rezultate, to pomeni 50 % višjo obveznost zbiranja. Na doseganje novih višjih ciljnih stopenj zbiranja e-odpadkov vpliva predvsem dejstvo, da je del tega odpadkovnega toka izven uradnih evidenc ter da je zakonodaja neustrezno implementirana. Hkrati je doseganje odvisno od navad gospodinjstev pri ločevanju odpadkov in od ostalih gospodarskih dejavnikov.

Pomemben dejavnik za doseganje ciljnih stopenj zbiranja e-odpadkov je zakonodaja, ki naj predpisuje proizvajalčevo razširjeno odgovornost tako, da spodbuja dolgoročno stabilno mrežo zbiranja in ravnanja z e-odpadki ob sistematičnem informiranju in ozaveščanju javnosti o pravilnem ravnanju z njimi. Verjamem, da je po 15 letih izvajanja proizvajalčeve razširjene odgovornosti v Sloveniji tudi zakonodajalec pridobil dovolj izkušenj, da odpravi neskladja in pomanjkljivosti v trenutni zakonodaji. Čas je, da se končno omejimo od težav in problematike, ki nas vrsto let spremlja na tem področju. Zadnji predlog Zakona o varstvu okolja ZVO-2, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, je vsekakor pomemben korak v tej smeri. Zato upamo, da ga zakonodajalec sprejme in da se čimprej implementira v praksi. S tem bomo poleg lažjega doseganja okoljskih ciljev rešili tudi dosedanje probleme izvajanja proizvajalčeve razširjene odgovornosti ter vzpostavili razmere za nujno potrebne investicije in razvoj procesa obdelave in predelave e-odpadkov v Sloveniji.

V krizi se je uporaba EE opreme povečala

Kljub epidemiji letos ni zaznati padca zbranih količin e-odpadkov. Intenzivnost prevzemanja e-odpadkov je sicer v posameznem mesecu zelo različna. Vendar bodo količine v letu 2020 kljub temu na ravni leta 2019. V začetku epidemije spomladi letos smo bili tako soočeni s 17%-nim padcem zbiranja glede na leto 2020, nakar se je ta količina v naslednjih mesecih povečala za 19 %. Podoben odziv je v tem obdobju viden tudi pri količinah EE opreme dane na trg s strani proizvajalcev. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 so gospodinjstva preživljala več časa doma. Zato se je uporaba EE opreme le še povečala, še posebej računalniške opreme, gospodinjskih aparatov, zabavne elektronike, itd.. Hkrati s tem se je generiralo tudi precej e-odpadkov.

Seveda pa je težko predvideti posledice ukrepov zaradi epidemije v prihodnje. Zaradi okužb pri izvajalcih obdelave smo bili namreč večkrat soočeni z zaustavitvijo delovanja obratov za obdelavo odpadkov, logistika je zaradi izrednih ukrepov časovno daljša, izvajanje ukrepov zahteva dodatne stroške, itd.

Glede na omenjene razmere je bila ustrezna naša odločitev, da je ZEOS v preteklih letih investiral v dodatno in gospodinjstvom prijazno mrežo prevzemanja e-odpadkov v uličnih zbiralnikih. Že pred 5 leti smo namreč ugotavljali, da se količina EE opreme manjših dimenzij strmo povečuje. Na trg prihaja vedno več različne računalniške opreme, zabavne elektronike, manjših gospodinjskih aparatov, razsvetljave, električnih igrač. Ta EE oprema ima načeloma krajšo dobo uporabe, hkrati je potrošnikom dostopnejša. Zato se tovrstni e-odpadki tudi zelo hitro generirajo. Ker so manjših dimenzij, jih potrošniki pogosto zavržejo med mešane komunalne odpadke.

Preveč zavrženih odpadkov

Rezultati sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov kažejo, da je v njih neustrezno zavrženo 1,2 kg/prebivalca letno oz. kar 18 % vseh zbranih e-odpadov. Ulični zbiralniki za e-odpadke, ki jih je po Sloveniji postavljenih že 750, so zato med gospodinjstvi zelo dobro sprejeti. Postavljeni so večinoma na eko otokih, zato so za njih lahko dostopni. Hkrati s svojo prisotnostjo ulični zbiralniki gospodinjstva permanentno informirajo, da so e-odpadki posebna skupina odpadkov, ki jih je potrebno ločeno zbirati. Količine e-odpadkov v uličnih zbiralnikih konstantno rastejo. Rezultati v večini lokalnih skupnostih so zelo spodbudni, zato predvidevamo nadaljnjo širitev te mreže zbiranja e-odpadkov. Vsem sodelujočim občinam in izvajalcem javne službe se iskreno zahvaljujemo za zaupanje in sodelovanje pri postavitvi uličnih zbiralnikov.

Ko govorimo o vplivu COVID-19, moram kot negativno plat izpostaviti aktivnosti informiranja in ozaveščanja v tem obdobju. Skupna shema ZEOS letno izvede nekaj deset delavnic s šolami, mladinskimi centri, izvajalci javne službe. Ob tem še številne ozaveščevalne dogodke za splošno javnost v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, trgovci, nevladnimi organizacijami. Redno izvajamo tudi regijske zbiralno-ozaveščevalne akcije. Vse to je v mesecih, ki so zaznamovani z ukrepi preprečevanja okužbe s COVID-19 močno okrnjeno. Kljub temu, da smo komunikacije preusmerili na spletne delavnice s šolami, ozaveščanje preko družbenih omrežij, rezultati ne morejo biti tako dobri. Zato si tudi mi želimo čimprej normalizacije razmer.

Krožno pri EE opremi je poslovna priložnost

Vse večja količina EE opreme na trgu ter vse večja količina generiranega e-odpada nujno vodi v smeri koncepta krožnega gospodarstva. Razlog so ne le omejenost naravnih virov in varovanje okolja, ampak tudi številne poslovne priložnosti na tem področju. Ravnanje z rabljenimi proizvodi v tem kontekstu postaja del proizvajalčeve razširjene odgovornosti, opredeljene z zakonodajo. To je pravzaprav tudi del vsebine našega projekta »Spodbujamo e-krožno«, ki je logično nadaljevanje predhodnih dveh večjih projektov. Z njima smo med drugim komunicirali nujnost ločenega zbiranja e-odpadkov in spodbujali spreminjanje navad v tej smeri. Spreminjanje navad je ključni cilj tudi slednjega projekta. Gre za večjo izkoriščenost uporabe EE opreme, servisiranje, souporabo, ponovno uporabo, obnavljanje in nenazadnje tudi recikliranje. Vsebina vseh treh projektov je s strani EU mehanizma LIFE kot tudi Ministrstva za okolje in prostor prepoznana kot pomembna, zato so pristopili k sofinanciranju.

Vabilo k sodelovanju Spodbujamo e-krožno

Kaj so glavne aktivnosti projekta »Spodbujamo e-krožno«? Vzpostavitev sistema prevzemanja in izvajanje ponovne uporabe skupaj z izvajalci javne službe in zunanjimi podizvajalci, vzpostavitev podpore v komuniciranju o smiselnosti servisiranja skupaj z mrežo serviserjev, vzpostavljanje skupnosti souporabe EE opreme, spodbujanje poslovnih modelov storitev uporabe EE opreme, vzpostavitev spletnega portala za krožno gospodarstvo, itd.. Projekt bo trajal vse do leta 2025. Vse, ki v tej vsebini vidijo priložnosti in izzive, vabimo k sodelovanju.

Dosedanje aktivnosti kažejo, da je interes po vzpostavitvi procesov krožnega gospodarstva na področju EE opreme zelo velik. Tako kot v procesu zbiranja in ravnanja z e-odpadki je tudi na tem področju potrebno sodelovanje številnih deležnikov, tudi zakonodajalca. Projekt nam ponuja lepo priložnost, da izpolnimo zastavljene izzive krožnega gospodarstva na področju EE opreme.

Leto 2021 bo torej za nas polno izzivov tako z vidika doseganja višjih stopenj zbiranja e-odpadkov kot tudi z vidika projektnih aktivnosti, ki spodbujajo in uvajajo koncept krožnega gospodarstva na področju električne in elektronske opreme.