Standardi in krožno gospodarstvo
| Avtorica: dr. Radmila Wollrab |
V današnjem hitro spreminjajočem se svetu sta koncepta krožnega gospodarstva in trajnosti prevzela osrednjo vlogo v razpravah o odgovornih in okolju prijaznih poslovnih praksah. Ko se svetovna skupnost vse bolj zaveda okoljskih izzivov, s katerimi se soočamo, obstaja vse večje soglasje, da se moramo premakniti k bolj trajnostnim in krožnim modelom proizvodnje in potrošnje. Vendar je za dosego tega prehoda potreben trden okvir, v katerem ima standardizacija ključno vlogo. A kaj je krožno gospodarstvo, ga razumemo celostno?
Krožno gospodarstvo je ekonomski sistem, zasnovan za zmanjšanje odpadkov in maksimiranje izrabe virov. V tem modelu se proizvodi, materiali in viri ohranjajo v uporabi čim dlje, odpadki in onesnaževanje pa se zmanjšajo na minimum. Predstavlja temeljno spremembo v primerjavi s tradicionalnim linearnim gospodarstvom, kjer se proizvodi izdelajo, uporabijo in zavržejo. V krožnem gospodarstvu so proizvodi zasnovani za trajnost, popravljivost in recikliranje, kar podaljšuje njihov življenjski cikel in zmanjšuje obremenitev naravnih virov.
Pomembnost trajnosti
Trajnost pa zajema zagotavljanje, da izpolnjujemo potrebe sedanjih generacij, ne da bi pri tem ogrozili sposobnost prihodnjih generacij, da izpolnijo svoje potrebe. Obsega ekonomske, okoljske in socialne dimenzije. Trajnostne prakse ne le ščitijo naš planet, temveč spodbujajo tudi družbeno pravičnost in gospodarsko stabilnost.
Vloga standardizacije
Vprašanje je, kakšno vlogo ima lahko standardizacija pri prehodu gospodarstva v bolj trajnostno in krožno? Standardizacija je proces razvoja in uvedbe tehničnih standardov, ki zagotavljajo doslednost in združljivost v različnih industrijah in sektorjih. V kontekstu krožnega gospodarstva in trajnosti standardizacija opravlja več ključnih funkcij:
- Doslednost. Standardizacija ustvarja skupen jezik in smernice, ki jih lahko podjetja in industrije sledijo. Ta doslednost pomaga zagotoviti enotno sprejetje trajnostnih praks.
- Združljivost. Standardizacija omogoča različnim sistemom, proizvodom in storitvam, da se brez težav povežejo med seboj. V kontekstu trajnosti to pomeni, da se trajnostni izdelki in materiali lahko integrirajo v obstoječe dobavne verige in procese.
- Inovacije. Standardi spodbujajo inovacije, saj določajo jasne cilje in zahteve. Predstavljajo okvir, v katerem podjetja razvijajo nove izdelke in tehnologije, ki sledijo načelom trajnosti.
- Zaupanje potrošnikov. Standardizirane certifikacije in oznake, kot so tiste za ekološke izdelke ali energetsko učinkovitost, vzpostavljajo zaupanje potrošnikov. Ko potrošniki vidijo te oznake, vedo, da so izpolnjeni določeni okoljski in etični kriteriji.
- Skladnost z zakonodajo. Številne vlade uveljavljajo predpise in politike za spodbujanje trajnosti in krožnih gospodarskih praks. Standardizacija pomaga podjetjem učinkovito izpolnjevati te zahteve.
Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) načrtuje uvedbo novega nabora mednarodnih standardov za leto 2024 s ciljem zagotavljanja prehoda v krožno gospodarstvo. Podobno kot obstajajo standardi ISO 9000 za kakovost izdelkov ali standardi ISO 14000 za ravnanje z okoljem, bomo imeli serijo standardov 59000 o krožnem gospodarstvu. Namen je standardizacija na področju krožnega gospodarstva, ustvarjanje okvirov, zahtev, smernic in orodij za podporo izvajanju dejavnosti vseh vključenih organizacij z namenom povečanja njihovega prispevka k trajnostnemu razvoju.
Okrogla miza o standardizaciji za krožno gospodarstvo
Prav o pomenu standardizacije smo se pogovarjali na eni izmed okroglih miz na konferenci TBMCE 2023 z naslovom “Standardizacija za krožno gospodarstvo – varnejše in manj zapleteno zapiranje snovnih zank«.
Konferenca TBMCE združuje predstavnike podjetij, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, gospodarskih združenj ter državnih in nevladnih organizacij in jo je že šestič zapored organizirala Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru v sodelovanju s SRIP – Krožno gospodarstvo, s katerim upravlja Štajerska gospodarska zbornica.
Na okrogli mizi sem kot panelist sodelovala skupaj z dr. Petrom Wostnerjem iz Urada za makroekonomske analize in razvoj, Olgo Naglič, predsednico Strokovnega sveta SIST za splošno področje, red. prof. dr. Zorko Novak Pintarič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in dr. Lukom Krajncem, razvojno-raziskovalnim direktorjem podjetja Pro Labor. Moderatorka je bila Nina Meglič, koordinatorka SRIP Krožno gospodarstvo.
Poudarili smo potrebo po usmerjanju specializacije na določena področja in spodbujanju inovacij. Kljub številnim inovativnim podjetjem v državi je premalo pozornosti namenjene razumevanju vpliva podnebnih sprememb na poslovanje in s tem povezanimi priložnostmi. Omenili smo tudi, da že obstajajo okoljski standardi, vendar uvedba novih standardov poteka počasi, kar lahko predstavlja obremenitev za podjetja.
Posebej smo se posvetili standardu za krožno gospodarstvo (ISO 59000), ki je še relativno neznan med podjetji. Poudarili smo pomen sodelovanja in dostopa do mednarodnih trgov. Standardi so včasih premalo natančni in normativni, zato v podjetjih potrebujejo bolj natančna navodila za izvajanje. Znanost lahko igra ključno vlogo pri razvoju metod in izobraževanju podjetij in uporabnikov standardov.
Razpravljali smo tudi o vplivu standardov na zbiranje podatkov, primerljivost med industrijami ter konkurenčnost na trgu. Velika podjetja morajo voditi mala zlasti v smislu industrijske simbioze.
Investicije v raziskave in razvoj, zlasti na področju digitalizacije in krožnega gospodarstva, so ključne za trajnostni razvoj in donosnost naložb. Poudarili smo tudi pomembnost izobraževanja kupcev.
Skupno smo izpostavili, da je treba trajnostne standarde in prakse premišljeno vključiti v poslovno strategijo, saj to ne le prispeva k doseganju donosnosti, temveč tudi k ohranjanju okolja in družbene odgovornosti organizacij. Gre za sinergijo med gospodarskim uspehom, trajnostjo in odgovornostjo do okolja in družbe.
Kaj pa LCA?
Na okrogli mizi nismo veliko govorili o analizi življenjskega cikla, ki ima v krožnem gospodarstvu pomembno vlogo.
V nenehnem globalnem prizadevanju za trajnost se analiza življenjskega cikla (LCA) izkaže kot ključno orodje pri oblikovanju prihodnosti krožnega gospodarstva. V kontekstu standardizacije in krožnega gospodarstva je LCA osrednja metoda za sistematično ocenjevanje okoljskega vpliva izdelkov, procesov ali storitev skozi celoten življenjski cikel – od pridobivanja surovin do končne odstranitve ali recikliranja. Njena vloga je ključna pri zagotavljanju dragocenih vpogledov v trajnostne prakse.
Kako se torej LCA brezhibno vključuje v področje standardizacije, zlasti v zvezi s krožnim gospodarstvom? Najprej, LCA zagotavlja podatke in vpoglede, ki usmerjajo razvoj standardov trajnosti. Organizacije za standardizacijo izkoristijo rezultate LCA za določanje meril uspešnosti v okoljskem smislu, kar omogoča merjenje podjetij in izdelkov v primerjavi s predhodno določenimi merili. To prispeva k vzpostavitvi jasnih smernic in standardov, ki tvorijo osnovo za trajnostne prakse.
LCA ima ključno vlogo tudi pri oblikovanju izdelkov. Z LCA identificiramo okoljske vroče točke in območja za izboljšave ter tako spodbujamo ustvarjanje izdelkov z daljšo življenjsko dobo, enostavno recikliranje in uporabo materialov, primernih za recikliranje ali ponovno uporabo. To ne zmanjšuje le okoljskega odtisa izdelkov, temveč se ujema tudi s principi krožnega gospodarstva, kjer se materiali in izdelki ponovno vključujejo v procese. Pomembno je tudi, da se LCA uporablja za oceno okoljskega vpliva dobavnih verig – ključnega elementa krožnega gospodarstva.
Lahko rečemo, da ima analiza življenjskega cikla (LCA) bistveno vlogo v areni standardizacije, še posebej v dinamičnem okolju krožnega gospodarstva. Njena vloga sega od obveščanja o standardih in oblikovanja izdelkov do podpore eko-označevanju in kvantifikacije okoljskih vplivov.
Trajnost ostaja temeljno vprašanje, standardizacija na splošno in LCA kot orodje za standardizacijo pa spodbujata bolj krožno in okolju prijazno prihodnost. Vsi ti omogočajo inovativnost, preglednost in informirano odločanje ter zagotavljajo, da se spopadamo s kompleksnostjo spreminjajočega se sveta in hkrati ohranjamo naše okolje.
