Zeleno omrežje Slovenije
Zeleni prehod se dotika tako podjetij kot občin. Izzivov je veliko. Dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetsko podnebne agencije za Podravje – ENERGAP, pravi, da zelo malo občin izvaja dobre razvojne načrte, ki vodijo do podnebne nevtralnosti in so prilagojene današnjim in prihodnjim podnebnim razmeram. Analiza ranljivosti občin v Podravju in tveganja občin zaradi podnebnih sprememb kaže na njihovo močno ranljivost. Dela je še veliko, saj prilagajanje zahteva korenite spremembe organizacije ter načina načrtovanja in dela.
Občinam pomagate pri izvajanju zakonodajnih nalog in pri načrtovanju energetskega razvoja, da lahko sledijo podnebno okoljskim ciljem in hkrati dosegajo finančne prihranke. Kje so glavni izzivi občin pri zelenem prehodu in kako uspešne so pri doseganju podnebno okoljskih ciljev?
Področje zelenega prehoda je postalo zelo kompleksno, saj se prepleta področje energije in spreminjanje podnebja. Veliko je nalog na področju preprečevanja spreminjanja podnebja in zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida ter prehoda v podnebno nevtralnost. K temu moramo dodati še prilagajanje na podnebne spremembe, ki so tukaj. Ne gre samo za nove zakonodajne obveznosti. Naravne ujme povzročajo veliko težav in škode ter močno vplivajo na življenje in delo vseh ljudi. Občina mora tako hkrati reševati in sanirati škode ter načrtovati prihodnje ukrepe prostorsko, tehnično in finančno. Tega dela je poleg vseh ostalih obveznosti, ki jih imajo občine in ob splošnem pomanjkanju kadra in znanja, res veliko. Temu primerni so tudi rezultati. Zelo malo občin izvaja dobre razvojne načrte, ki vodijo do podnebne nevtralnosti in so prilagojene današnjim in prihodnjim podnebnim razmeram.
Kaj kažejo analize ranljivosti in tveganja občin zaradi podnebnih sprememb – kje so občine najbolj ranljive in katere nove naloge nalaga občinam energetski zakon?
Pripravili smo zelo natančno analizo ranljivosti in prilagodljivosti občin v Podravju na podnebne spremembe. Študija kaže to, kar že čutimo – v prihodnje bo zelo veliko neurij in močnih padavin, ki bodo povzročale poplave in plazove. Prav tako se bo še krepil veter in vedno več in močnejši ter daljši bodo vročinski valovi. Občine na vseh področjih kažejo močno ranljivost in bodo morale še veliko narediti skupaj z državo, da bomo po vsaki ujmi lahko spet normalno živeli. Prav tako vročinski valovi že močno pritiskajo na zdravstveni sistem. Po neuradnih informacijah naj bi letošnji julijski vročinski val povečal število ljudi, ki so potrebovali zdravniško pomoč za okoli 20 %.
Na področju energije nova zakonodaja nalaga občinam še višje cilje pri uporabi obnovljivih in lokalnih virov energije, kar ni samo zeleno, ampak tudi krepi neodvisnost od uvoza energije. Prav tako bo potrebno še bolj varčevati z energijo v javnem sektorju ter izboljšati energetsko učinkovitost z energetskimi sanacijami stavb. Država bo za projekte zagotavljala kar nekaj finančnih sredstev. Bojimo pa se, da občine nimajo dovolj lastnih sredstev in so kadrovsko šibke, da bi lahko vsa sredstva črpale.
Delujete kot regijski center za podporo občinam in podjetjem na področju prilagajanja podnebnim spremembam in za prehod v podnebno nevtralnost. Kako se občine in podjetja prilagajajo na podnebne spremembe in kako pri tem prepoznavajo tudi priložnosti?
Veliko ljudi še ni prepričanih, da se je potrebno na podnebne spremembe prilagajati. Zato občine še nimajo strategij in akcijskih načrtov za prilagajanje. Urgentno rešujejo posamezne segmente, kot so hudourniki in poplave ter plazovi, kar je posledica ujme v letu 2023. V akcijskem načrtu za prilagajanje bodo občine pogledale v vse prihodnje nevarnosti, ki bi lahko prizadele občino in naredile prioritetni seznam ukrepov. Žal te spremembe zahtevajo korenito spremembo organizacije in načine načrtovanja in dela, saj posegajo in imajo vpliv na prostorsko načrtovanje, vodooskrbo, urejanje cest, gradnjo objektov, skrb za ranljive skupine idr. Vsaka občina je drugačna, z drugačnimi tveganji in nevarnostmi. Zaradi kompleksnosti in velike potrebe po sodelovanju z državo, podjetji in drugimi deležniki, občine pri prilagajanju na podnebne spremembe še ne vidijo priložnosti.
Sodelujete pri evropskem projektu ADAPTNOW, sofinanciran s strani programa Interreg Alpine Space, kjer želite občinam pokazati širše priložnosti in koristi pri pravilnem načrtovanju in izvajanju ukrepov.
Ja, res je. Te koristi niso samo večja varnost ljudi in premoženja, ampak tudi znižani stroški za vzdrževanje, zavarovanja in financiranje. Primer. Če je slabo in nepravilno urejena ter na močna deževja neodporna cesta, bo imela občina velike stroške pri vzdrževanju. Prav tako bo ta cesta velikokrat neprevozna, morda tudi za kakšna podjetja, ki bodo pri tem utrpela škodo. Morda ljudje ne bodo prišli na delo ali do zdravnika. S tem bo povzročenih veliko težav. Tudi zavarovalnice vedno bolj ocenjujejo tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Če so tveganja velika, so tudi stroški zavarovanja višji. Tudi banke že imajo vprašalnike, preko katerih preverjajo, ali občina ali podjetje izvaja aktivnosti za prilagajanje na podnebne spremembe. Zelene in spremembam prilagojene rešitve in projekti lahko dobijo ugodnejše pogoje kreditiranja. V EU in svetu je takšnih praks vedno več.
Na področju trajnostne energije se povezujete tudi z drugimi državami in organizacijami v EU. So obnovljivi viri prva izbira na področju trajnostne energije? Kakšno vlogo bodo imeli v prihodnje alternativni viri energije, kot je npr. zeleni vodik?
Prvi ukrep na področju trajnostne energije je varčevanje z energijo in energetska učinkovitost, saj je neporabljena energija najcenejša in ima številne pozitivne učinke. Obnovljivi viri so šele naslednji korak. So zelo pomembni za družbo in za vsakega posameznika. Ne samo z vidika zelenega prehoda. Z lokalnimi viri smo manj uvozno odvisni cenovno in glede zanesljivosti dobave. V energetski krizi 2021 in 2022 smo videli, da lahko zelo hitro ostanemo brez zemeljskega plina ali pa bi ga morali kupovati po zelo visokih cenah, ker ni naš energent. Svetovne razmere se lahko zelo hitro spremenijo. Zato so lokalni obnovljivi viri energije najboljša izbira. Med takšne vire sodi tudi zeleni vodik, ki ga pridobivamo z obnovljivimi viri energije. Je zelo pomemben energent, ki lahko zadovolji tudi zelo zahtevne energetske potrebe industrije ali težkih tovornih vozil. Zato je pomembno, da sledimo razvoju tega segmenta. EU je ustanovila tako imenovano vodikovo banko, ki financirana projekte na tem področju. Tudi v Mariboru razmišljamo in preučujemo možnosti proizvodnje in rabe vodika. Sodelujemo v EU projektu AMETHyST, sofinanciran s strani programa Interreg Alpine Space, kjer s partnerji preučujemo različne tehnološke rešitve in poslovne modele.
Kakšna je oz. bo po vašem mnenju vloga jedrske energije?
Jedrska energija je pomembna, saj v Sloveniji zagotavlja tako imenovano pasovno energijo in jo bomo zelo potrebovali, če bomo zaprli TEŠ. Morda bi lahko tudi jedrsko nadomestili, a mislim, da bi morali vsi razumeti delovanje energetskih sistemov. V Sloveniji ne želimo večjih energetskih projektov, ker še vedno veliko ljudi misli, da je električna energija kar v vtičnici. Ko pa je zmanjka za nekaj minut, nastane vsesplošna slaba volja in ljudje jo zahtevajo, kot da jim kar pripada. A žal je značilnost električne energije takšna, da moramo imeti vire, prenosne in skladiščne kapacitete, da moramo usklajeno proizvajati in porabljati, da sončne energije ponoči ni, če ni hranilnikov in še veliko je omejitev.
Energetsko svetovanje nudite tudi občanom. Kje so najpogostejše nejasnosti med prebivalstvom in kakšni so njihovi odzivi na ozaveščevalne trajnostne pobude?
Občani lahko v zadnjih letih dobijo zelo veliko informacij o trajnostnih energetskih rešitvah po spletu, pri prodajalcih, proizvajalcih, instalaterjih. Velikokrat so te informacije dobre in pravilne, a ljudje zelo radi preverjajo rešitve tudi na naši agenciji. Ker gre velikokrat za kar nekaj vloženega denarja, je pravilna odločitev ključna. Ljudje tudi primerjajo cene in pogoje. Ne verjamejo več vsem reklamam. Veliko jim pomeni, če je morda že kakšen sosed izvedel podoben projekt ali če lahko izvedeno, da pogledajo ali preizkusijo. Vedno več želijo tudi nasvetov o samooskrbi s sončnimi elektrarnami, o baterijah in o energetskih skupnostih, ki so še zelo novo področje in je znanja na terenu še malo. Že več let spremljamo delo energetskih skupnosti v tujini, tudi v okviru EU projekta POWER-E-COM, sofinanciranega s strani programa LIFE in zato lahko občanom in podjetjem pomagamo s konkretnimi predlogi, izračuni in primeri. Skupaj z občani ali organizacijami si želimo dobro izvedene projekte, ki so potem primeri dobrih praks tako za naše občane kot za partnerje v tujini.
