| Anketa o neprevzeti embalaži | | Jože Volfand | |
| Letošnja zgodba z neprevzeto odpadno embalažo in odpadnimi nagrobnimi svečami ni zelo drugačna od tistih, ki so se ciklično ponavljale v zadnjem desetletju. A napoved, da bo ostalo v zbirnih centrih ali v skladiščih komunalnih podjetij nekaj deset tisoč ton nepobrane embalaže do konca leta, je po dobljeni tožbi Interseroha in naraščajočem pritisku z vseh strani prisilila MOP k urgentni spremembi okoljevarstvenega dovoljenja za vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Razen za Interseroh. Ali bo problem rešen? Bodo sheme pobrale odpadno embalažo? Kakšna naj bo dolgoročna rešitev? | |
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo smo vprašali:
- Ali boste upoštevali določbe prenovljenega okoljevarstvenega dovoljenja? Katere razloge ste upoštevali pri odločitvi?
- Koliko odpadne embalaže ste letos prevzeli, za kolikšen del je bila plačana embalažnina, za kateri del ni bila plačana, in kaj menite o podatku Računskega sodišča RS, da je embalažnina plačana za 46,8 % odpadne embalaže?
- V primeru, da nakopičena odpadna embalaža ne bo prevzeta in ne bo vzpostavljen redni prevzem, s katerimi interventnimi ukrepi se lahko odstrani nakopičena embalaža? Kdo naj zagotovi sredstva?
- V koliki meri neprevzemanje vpliva na stopnjo predelave odpadne embalaže in ogrozi cilje okoljske politike pri recikliranju? Še posebej zdaj, ko avtorji gradiva o kažipotu v krožno gospodarstvo izpostavljajo učinkovito rabo virov, ravnanje z odpadki, sekundarne surovine itd.
- Katere nujne sistemske spremembe bi moral nemudoma pripraviti zakonodajalec, da bi lahko z novim letom 2019 odpravili luknje v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, saj se problemi ciklično ponavljajo že več kot desetletje?
- Ali bi odločitev, da se v sistem vključijo vsa podjetja, ki dajo embalažo na trg, dokončno odpravila vzroke za neprevzemanje odpadne embalaže?
Družba RECIKEL ni odgovorila na vprašanja, kako bo ravnala.
Sedanje razmere na trgu in vrzeli v sistemu ravnanja z odpadki so med drugim botrovale ustanovitvi Združenja Centrov za ravnanje z odpadki, ki kot glavne krivce izpostavlja družbe za ravnanje z odpadno embalažo in sistem, torej Ministrstvo za okolje in prostor.
—————
Takoj je potrebno spremeniti Uredbo in odpraviti anomalijo
Zoran Rodič, EMBAKOM:
DROE Embakom bo upošteval določbe prenovljenega okoljevarstvenega dovoljenja. Tudi če ne bi prejeli prenovljenega OVD, bi EMBAKOM ravnal enako, saj je pobral glede na delež že 70 % letnih količin. Pri izdelavi cenikov za leto 2018 je EMBAKOM upošteval vse letno napovedane količine, ki so jih planirali izvajalci javne službe (enako kot v preteklih letih). Torej, s stališča družbe EMBAKOM je v okviru naših cen z embalažnino vsa odpadna embalaža, ki nastaja pri IJS, upoštevana in plačana (tekoče po kvartalih). Čudi me, da pri drugih ni (morda pa ima zato EMBAKOM najmanjši delež). Breme previsokega praga 15 t plačujejo zavezanci nad 15 t, kar seveda ni pravično. O tem smo se z ministrstvom precej pogovarjali, vendar pri prenovi Uredbe niso želeli spreminjati praga 15 t. Če želimo, da bo sistem pravičen do vseh, je potrebno zaračunati vsak sleherni kilogram embalaže, ki se da na trg RS. Ni prav, da se bo s tem čakalo do leta 2020. Ta anomalija je bistvo obstoječih težav.
Prenovljena okoljevarstvena dovoljenja zahtevajo od DROE, da se pobere vsa embalaža, ki nastane pri IJS, prav tako pa pritožba ne zadrži izvršbe. V duhu novih OVD bi morala biti pobrana vsa odpadna embalaža. Menim, da je ministrstvo za okolje in prostor odgovorno za nastalo situacijo, saj ni organiziralo sistema tako, da ne bi prihajalo do takšnih anomalij. DROE naj »stisnejo zobe« in poberejo vso odpadno embalažo, potem pa se naj tožarijo z državo glede stroškov (ki jih iz ne vem kakšnih razlogov po njihovih navedbah niso upoštevali v svojih cenikih).
Seveda, neprevzemanje mešane odpadne embalaže pri IJS predstavlja tveganje za doseganje okoljskih ciljev recikliranja. To tveganje je še toliko večje, če upoštevamo presežek odpadnih materialov v Evropi zaradi prepovedanega izvoza na Kitajsko. Tako se vse odraža na nizkih prodajnih cenah sekundarnih surovin ter visokih cenah energetske izrabe. DROE, ki tega pri svojih kalkulacijah za leto 2018 ni upoštevala, ima seveda velike težave.
Kot sem že omenil, vse, kar je potrebno storiti za odpravo sistemske napake, je vključitev vseh podjetij, ki dajo embalažo na trg. S tem se dokončno odpravi »trenutni« vzrok za neprevzemanje odpadne embalaže. Namenoma sem napisal trenutni, saj je bilo v zadnjem desetletju kar nekaj vzrokov za neprevzemanje. Nekatere DROE so pač zelo inovativne.
—————
V Sloveniji se mora vzpostaviti nov sistem ravnanja z odpadno embalažo
Srečko Bukovec, Slopak:
V Slopaku smo v skladu z določili veljavne Uredbe do konca maja v pričakovanju zakonite rešitve nastalega položaja s strani MOP redno prevzeli vse količine komunalne odpadne embalaže. Po prejemu Odločbe o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja v začetku junija, s katero se sicer ne strinjamo in smo se nanjo pritožili, pa v skladu z določilom, da pritožba ne zadrži izvršitve, odgovorno nadaljujemo s prevzemom vse zbrane odpadne embalaže, ki nam jo v skladu z objavljenim tržnim deležem predajajo komunalna podjetja. Menimo, da posledic nastalega položaja ne morejo nositi komunalna podjetja in še manj občani in čisto okolje.
Istočasno preučujemo in bomo uporabili vsa pravna sredstva, da zagotovimo zakonito in enakopravno delovanje in položaj družbe ter zaščitimo interese družbe in njenih zavezancev-gospodarstva. Odločbe o spremembi okoljevarstvenih dovoljenj je namreč prejelo le 5 od šestih družb, kar vzpostavlja različne pogoje za delovanje družb na enotnem trgu in družbam nalaga različne obveznosti za prevzem komunalne odpadne embalaže. To je v nasprotju z določili konkurenčnega prava. Menimo, da bi zaradi tega Agencija za varstvo konkurence morala vzeti pod drobnogled stanje v panogi ravnanja z odpadno embalažo in analizirati odnose med deležniki.
Po uradnih podatkih FURS-a o količinah embalaže dane na trg naših zavezancev v prvem kvartalu 2018 je bilo v sistem družbe Slopak do konca marca vplačane embalažnine za manj kot 75% prevzete MKOE. Statistični urad RS navaja, da je bilo v letu 2016 uradno dano na trg 224.622 ton embalaže. V enakem obdobju pa je bilo zbranih 240.095 ton odpadne embalaže, kar pomeni, da je bilo zbrane več odpadne embalaže, kot izkazujejo poročila Statističnemu uradu. Dodaten del odpadne embalaže je tudi nepravilno odložen in je zbran med mešanimi komunalnimi odpadki in drugimi vrstami odpadkov. V družbi Slopak zato menimo, da je podatek Računskega sodišča RS kot neodvisnega organa glede odstotka plačane embalažnine zelo blizu dejanskemu stanju.
Zaradi neustrezne zakonodaje in pomanjkljivega nadzora se težave ponavljajo že zadnjih deset let. V tem času je bilo sprejetih več sprememb zakonodaje in bilo kar nekaj (žal zamujenih) priložnosti za ureditev sistemskih težav. Družba Slopak vrsto let zaradi sistemskih težav, v katere je pahnjena, skuša vzpostaviti strokovni dialog z Ministrstvom za okolje in prostor. S strokovnimi argumenti in tudi s pomočjo različnih tujih strokovnjakov smo ministrstvu predlagali več različnih rešitev. Vendar ministrstvo naših predlogov ni izkoristilo za ureditev sistema ravnanja z odpadno embalažo. V družbi Slopak kot edini DROE, ki je bila ustanovljena s strani gospodarstva, smo mnenja, da nastali stroški ne smejo dodatno bremeniti gospodarstva – zavezancev, saj obstoječi zavezanci že sedaj solidarno plačujejo za vse tiste onesnaževalce, ki niso vključeni v sistem, bodisi zakonito, še bolj pa nezakonito. Sredstva naj v skrajnem primeru torej zagotovi proračun.
Doseganje okoljskih ciljev do sedaj ni bilo ogroženo, o tem pričajo tudi dobri uradni rezultati. Družba Slopak trenutno vidi večjo težavo pri poročanju zavezancev, ki niso vključeni v sistem poročanja. Ocenjujemo, da več kot polovico embalaže ni vključene v sistem poročanja. Z zmanjševanjem statistično ugotovljenih vhodnih količin gospodarstva se posledično statistično izboljšujejo rezultati zbiranja in recikliranja, zato Slovenija po našem mnenju v evropskem merilu dosega nadpovprečne rezultate. Bi pa uresničitev črnega scenarija o cca. 40.000 t neprevzete mešane komunalne odpadne embalaže drastično poslabšala in ogrozila cilje okoljske politike pri recikliranju v letošnjem letu.
Mnenja smo, da bosta sprememba in poenotenje pravil za izračun doseganja ciljev recikliranja v novi evropski direktivi pokazala vso kreativnost dosedanjega poročanja in dejanskega doseganja ciljev posameznih članic EU. Posledično bodo za doseganje novih, bistveno višjih ciljev recikliranja potrebne korenite spremembe zakonodaje.
Slovenska rešitev na področju ravnanja z odpadno embalažo, ki temelji na deljeni odgovornosti za financiranje sistema med občani in gospodarstvom, na konkurenčnosti med DROE brez tki. clearing hiše in brez temeljnih osnov za delovanje DROE v konkurenčnem okolju, brez operativnih pristojnosti DROE v sistemu zbiranja komunalne odpadne embalaže je unikum v evropskih razmerah. Ker razširjena proizvajalčeva odgovornost ni implementirana, so posledično zavezanci v večini zainteresirani le za čim nižje cene, ne pa za to, ali so njihove okoljske obveznosti izpolnjene. Ker je poleg tega še nadzor države nezadosten (in zaradi nedosledne zakonodaje tudi neučinkovit!), žal deluje sistem v nasprotno smer od želene – poslabšuje se kvaliteta zbrane odpadne embalaže, s tem stroški, občani izgubljajo zaupanje v ločeno zbiranje, nacionalnih ozaveščevalnih kampanj ni več.
Sistem v Sloveniji je potrebno postaviti na novo. S sprejemom novih evropskih direktiv na področju ravnanja z odpadki in odpadno embalažo so vzpostavljeni novi temelji za oblikovanje sistemov razširjene proizvajalčeve odgovornosti, ki je kot obvezna osnova določena tudi za odpadno embalažo. Zato je nujno v najkrajšem času sprejeti spremembe ZVO-1 na tem področju ter istočasno tudi oblikovati uredbe na novih temeljih. Nenazadnje so rešitve novih Direktiv znane že od lanskega decembra. Glede na težave in slabe izkušnje v delovanju slovenskega sistema bi lahko zakonodajalec že imel pripravljene nove rešitve!
Ker morajo biti za oblikovanje kalkulacij embalažnin za naslednje leto sistemska izhodišča znana najkasneje do avgusta tekočega leta, ocenjujemo, da se bodo težave zaradi nesprejetja sprememb v letu 2019 le še poglobile. Negotovosti in padanju cen na trgu materialov, rasti cen (so)sežiga RDF, poslabševanju kvalitete zbrane komunalne odpadne embalaže se pridružuje še veliko zakonodajno tveganje! Razmere za delovanje DROE kot gospodarskih subjektov s tem postajajo neobvladljive.
Dodatna vključitev vseh zavezancev v sistem poročanja bi težave zmanjšala, ne bi jih pa povsem odpravila. Dejansko je potrebna temeljita sprememba sistema s spremenjenimi vlogami posameznih skupin deležnikov, z jasnimi obveznostmi in transparentnimi medsebojnimi odnosi ter učinkovitimi orodji za delovanje. V preteklih letih smo bili priča zgolj kozmetičnim popravkom, ki so urejali manjše operativne težave. Sistemskih se spremembe niso dotaknile. Za učinkovit in za vse deležnike enakopraven sistem ravnanja z odpadno embalažo pa bosta potrebna strateški razmislek in sprejetje dolgoročnih sistemskih sprememb.
—————
Uvede naj se ničelna toleranca, vsako podjetje naj bo v shemi
Darja Figelj, Interseroh d.o.o.:
Trenutno stanje v panogi ravnanja z odpadno embalažo je dokaz, da sistem ne deluje, na kar v družbi Interseroh opozarjamo že vrsto let. Zakon o varstvu okolja, tako kot veljavna evropska direktiva, določa, da mora onesnaževalec poskrbeti za odpadno embalažo, ki jo da na trg. To lahko stori sam ali preko ene od družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki ima za opravljanje dejavnosti veljavno okoljevarstveno dovoljenje. Jedro problema po našem mnenju ni v Zakonu o varovanju okolja, temveč v uredbah in izvedbenih aktih. Z njimi je Ministrstvo za okolje in prostor vzpostavilo sistem, kjer manjša podjetja, ki ustvarijo manj kot 15 ton odpadne embalaže na leto, prenesejo stroške ravnanja z odpadno embalažo na velika podjetja.
V Sloveniji nimamo vzpostavljenega transparentnega sistema, ki bi (med drugim) omogočal informacijo o tem, »koliko česa se zbere in kaj kdo odpelje«. Rešitev vidimo v takojšnji zagotovitvi sredstev za ravnanje s presežnimi količinami odpadne embalaže s strani države in v vzpostavitvi transparentnega ter zakonitega sistema v panogi ravnanja z odpadno embalažo. To pomeni tudi uvedbo tehtanja, koliko posamezne vrste odpadne embalaže zbere posamezni izvajalec javne službe in koliko te odpadne embalaže prevzame posamezni DROE, mesečnih poročil o embalaži, dani na trg, ter mehanizmov, ki omogočajo, da DROE prejmejo odpadno embalažo, iz katere niso izločene koristne vrste odpadne embalaže in ki ne vsebuje smeti.
Menimo tudi, da je administrativna meja za obveznost poročanja, ravnanja in financiranja ustreznega ravnanja z odpadno embalažo, ki je postavljena za onesnaževalce, ki dajo na trg 15 ton embalaže in več, neprimerna ter zagovarjamo uvedbo ničelne tolerance, torej, da morajo za odpadno embalažo ustrezno poskrbeti vsa podjetja, ki jo ustvarjajo in dajejo na trg.
Interseroh bo tudi v prihodnje prevzemal takšne količine mešane odpadne embalaže, kot mu veleva veljavna zakonodaja in veljavno okoljevarstveno dovoljenje, torej toliko, kot je naši zavezanci povzročijo in dajo na trg. ARSO je Interserohu okoljevarstveno dovoljenje spremenil že v letu 2017 in smo se zaradi – po našem mnenju – nezakonitosti nanj pritožili. Na odločitev sodišča še čakamo. Prepričani pa smo, da bo sodba naše stališče podprla.
V prvem kvartalu so naše stranke dale na trg 812.127 kilogramov plastične, kovinske in sestavljene embalaže (t.i. zbrana mešana embalaža), Interseroh pa je pobral in poskrbel za 2.213.451 kilogramov mešane embalaže oziroma 2.289.662 kilogramov plastične, kovinske, sestavljene, mešane embalaže in nevarne embalaže.
Po oceni Računskega sodišča je v sistem ravnanja z odpadno embalažo vključeno le 46,8 odstotka celotne odpadne embalaže. Manjši onesnaževalci ustvarijo več kot 53 odstotkov odpadne embalaže, ki jo morajo DROE prevzeti, a za ravnanje z njo ne prejmejo plačila, kar je še en dokaz nedelovanja sistema, ki je posledica neukrepanja MOP.
Na snovno predelavo odpadkov vpliva mešanje masnih tokov, torej mešanje odpadne embalaže z ostalimi odpadki, česar je v Sloveniji zelo veliko, kar skrbi. Sortirne analize, ki jih je za Interseroh opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, kažejo, da je mogoče iz mešane odpadne embalaže reciklirati samo 30 odstotkov odpadkov, med odpadno embalažo pa je kar 30 odstotkov drugih smeti, ki niso odpadna embalaža (gradbeni material, bio odpadki, gume …).
—————
DROE bomo od države zahtevale vrnitev nezakonito povzročenih stroškov
Jure Fišer, Gorenje Surovina d.o.o.:
Ne glede na nezakonitost izdane odločbe s strani Agencije RS za okolje bomo določbe do rešitve pravnih postopkov, ki smo jih sprožili, upoštevali. Glede na določbo odločbe, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in dejstvo, da je predpisana globa za kršitev okoljevarstvenega dovoljenja 75.000 EUR, nam kaj drugega niti ni preostalo.
Letos je družba Gorenje Surovina v celoti izpolnjevala svoje obveznosti in pobirala vso odpadno embalažo, ki je nastala na trgu. Smo pa po izdani sodbi Upravnega sodišča ter po vseh neupoštevanih pozivih Ministrstvu za okolje prostor, naj ustrezno uredi podzakonske predpise, omejili pobiranje na količino, ki nam jo predpisuje okoljevarstveno dovoljenje. Tako je odločilo tudi Upravno sodišče.
Po tem nam je ARSO povsem nezakonito spremenil okoljevarstveno dovoljenje. Na tej podlagi ponovno pobiramo vse količine. Dejansko smo že skoraj v celoti pobrali količino odpadne embalaže, ki ustreza količini embalaže, za katero so zavezanci s pogodbo na nas prenesli obveznost ravnanja z odpadno embalažo ter za njo plačali embalažnino. Preostali del odpadne embalaže, ki ga bomo pobirali v prihodnji polovici leta, skladno z nezakonito spremenjenim okoljevarstvenim dovoljenjem, pa predstavlja tisto odpadno embalažo, za katero ni plačana embalažnina.
Glede na podatke o embalaži, ki je dana na trg in za katero je plačano ravnanje z odpadno embalažo, ter podatke o dejanski nastali odpadni embalaži na trgu, se strinjamo s podatkom Računskega sodišča. V trenutnem sistemu velja meja 15 ton, kar pomeni, da podjetja, ki dajo na trg manjšo količino embalaže, za njeno ravnanje niso dolžna poskrbeti. Takšnih podjetij pa ni malo.
Ministrstvo za okolje in prostor smo družbe za ravnanje z odpadno embalažo več kot deset let opozarjale, da je zakonodajo potrebno ustrezno spremeniti ter vzpostaviti zakonit in transparenten sistem ravnanja z odpadno embalažo. Vendar nam na tem področju ni uspelo zagotoviti nujnih zakonodajnih sprememb. Nakopičena odpadna embalaža ni posledica ravnanja DROE, ampak neustrezno urejenih predpisov, med drugim tudi previsoko določene meje 15 ton.
ARSO je kot kratkoročni in povsem nezakonit način reševanja nastale situacije petim DROE (z izjemo Interseroha) spremenil okoljevarstvena dovoljenja in s tem na nezakonit način dosegel pobiranje odpadne embalaže, tudi tiste, za katere ni plačano nadaljnje ravnanje. Glede na to, da ministrstvo celo desetletje ni ustrezno prilagodilo predpisov, bi po našem mnenju sredstva za odstranitev odpadne embalaže, ki ni vključena v sistem ravnanja, morala priskrbeti država. Glede na to, da gre za nezakonite odločbe, pa jih dejansko na koncu tudi bo – DROE bomo namreč po zaključenih postopkih, v katerih bo nezakonitost nedvomno ugotovljena, od države zahtevale vrnitev nezakonito povzročenih stroškov.
Dolgotrajno skladiščenje odpadne embalaže, hkrati izpostavljene še vremenskim razmeram, seveda lahko vpliva na stopnjo reciklaže. Iz nje je namreč težje izsortirati frakcije, ki gredo v snovno predelavo, kar pomeni višji odstotek energetske predelave. Kot sem že omenil, pa se prevzemanje po spremembi okoljevarstvenih dovoljenj nadaljuje.
V prvi vrsti je nedvomno nujna ustrezna zakonska ureditev. Sistem generalno ni slab, vendar pa zaradi pomanjkljive zakonodaje ne deluje in na to opozarjamo že desetletje.
Rešitve vidimo v zagotovitvi sredstev za ravnanje s presežnimi količinami odpadne embalaže, za katero nihče ne pokrije stroškov. Nujna je tudi vzpostavitev transparentnosti sistema v panogi ravnanja z odpadno embalažo. Predvsem mislim na zakonito objavo deleža prevzemanja odpadne embalaže, uvedbo tehtanja pri zbiranju odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe ter predajo ustrezne odpadne embalaže, ki ne vsebuje drugih komunalnih odpadkov.
Problematika celotnega sistema ni neprevzemanje odpadne embalaže, to je zgolj posledica, ki je nastala zaradi nezakonitosti sistema. Za ureditev bo potrebno še kaj več kot samo sprememba meje 15 ton, nedvomno pa je tudi to eden izmed pomembnih korakov k boljši ureditvi.
—————
Delež reciklabilnih materialov se iz leta v leto zmanjšuje
Brigita Šarc, Dinos:
Zahteve iz novega okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) bomo upoštevali kot vedno do sedaj.
V DROE Dinos zagotavljamo, da so vsi naši zavezanci plačali embalažnino za vso embalažo, ki jo dajo na trg v Sloveniji. Odpadno embalažo prevzemamo skladno z veljavnimi deleži in skladno z novim OVD-jem, ki pa določa, da moramo prevzemati vso odpadno embalažo, torej tudi tisto, za katero ni plačana embalažnina (tudi tista, ki nastane od zavezancev, ki dajejo na trg manj kot 15.000 kg embalaže, in tista, ki pride na trg preko internetne prodaje iz tujine). Na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo v DROE Dinos, bi lahko bil izračun Računskega sodišče glede odstotka plačane embalažnine pravilen.
Glede na dejstvo, da je država tista, ki postavlja pogoje za izvajanje posamezne dejavnosti, menimo, da je vprašanje, katere interventne ukrepe in kje dobiti sredstva za te ukrepe, potrebno nasloviti na MOP.
Neprevzemanje OE ima določen vpliv na delež recikliranja zaradi vremenskih vplivov. Večji problem pa je v:
– odsotnosti kakovostnih standardov odpadne embalaže, ki se ločeno zbira, in
– pomanjkanju nadzora nad doslednim ločevanjem pri gospodinjstvih kakor tudi nad odvozi, tehtanjem in skladiščenjem odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb.
V Dinosu smo prepričani, da znamo v Sloveniji pravilno ločevati odpadke, kljub temu pa se delež reciklabilnih materialov v mešani komunalni embalaži, ki jo IJS predajajo DROE, iz leta v leto zmanjšuje. V prvih letih je bil ta delež med 45 – 50 %, sedaj pa smo že na 30 – 35 %.
Po mnenju MOP-a ni mogoče zagotoviti pravno vzdržnega stanja tako, da bi z letom 2019 odpravili luknje v sistemu, saj je nujna sprememba Zakona o varstvu okolja in podredne zakonodaje. Temu bi moralo slediti še spreminjanje okoljevarstvenih dovoljenj družbam. Glede na povedano smo mnenja, da bo MOP do leta 2020 zelo težko vzpostavil vzdržno stanje.
Najmanj šest pogojev bi moralo biti izpolnjenih, da bo sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji deloval:
1. Prag izjem, ki jim ni potrebno biti vključenih v sistem (15.000 kg), bi se moral bistveno znižati (npr. 500 kg).
2. Pri določanju deležev odpadne embalaže bi morali upoštevati celoletno količino embalaže, dane v promet.
3. Zagotovljena naj bo sprotna kontrola nad prevzetimi/prepuščenimi in oddanimi količinami odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe.
4. Nujna je vzpostavitev kakovostnih standardov, koliko nečistoč sme vsebovati odpadna embalaža.
5. V sistem naj se vključi odpadna embalaža blaga, kupljenega preko spleta in dostavljenega iz tujine v Slovenijo, v sistem.
6. Uvedejo naj se bančne garancije shemam za zagotavljanje prevzemanja odpadne embalaže.
—————
Ministrstvo odgovarja, da za neprevzeto embalažo ni krivec količinski prag za plačilo embalažnine
Ministrstvo za okolje in prostor je odgovorilo, kako bo konkretno in sistemsko reševalo problem neprevzete embalaže. Meni, da bodo s spremembo OVD sheme odvoz uredile, in pojasnjuje, kaj se bo zgodilo z dosedanjimi izjemami za zavezance, ki dajo na trg nad 5 in 15 t embalaže.
Na kateri pravni osnovi je bila izvedena prenova OVD, ki ste jih poslali DROE, in ali jim inšpektorat za okolje lahko izreče kazni, če ne bodo izpolnili obveznosti?
Okoljevarstvena dovoljenja (OVD) so bila družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) spremenjena po uradni dolžnosti z odločbami, izdanimi junija 2018, na podlagi šestega odstavka 85. člena v povezavi s prvim odstavkom 78. člena ZVO-1, saj je v času od izdaje OVD prišlo do spremembe Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15 in 2/16 – popr. in 35/17). Te odločbe, junij 2018, so postale izvršljive z dnem njene vročitve DROE, zato so seveda lahko podvržene inšpekcijskim ukrepom, saj so že izvršljive.
Nespoštovanje določil OVD je prekršek po 161. členu ZVO-1.
Interseroh vztraja pri odločitvi, da ne bodo prevzemali odpadne embalaže, za katero ni plačana embalažnina. Kako komentirate ugotovitev Računskega sodišča RS, ki je objavil podatek, da za 46,8 % odpadne embalaže v državi ni plačana embalažnina?
V odzivnem poročilu o popravljalnih ukrepih, ki se nanašajo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), zahtevanih v revizijskem poročilu Ravnanja s komunalnimi odpadki, je MOP pojasnil:
»Proizvajalci embalaže, embalerji, pridobitelji ali uvozniki embalaže ali embaliranega blaga ali trgovci (v nadaljevanju odgovora na to točko: proizvajalci), ki glede na velikost slovenskega trga dajejo na trg majhne količine embalaže, so izvzeti iz zahtev 25. člena te uredbe glede financiranja stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki izvira iz embalaže, ki jo dajejo v promet.
To pa ne pomeni, da pravila ravnanja z odpadno embalažo veljajo samo za tisto odpadno embalažo, ki izvira iz embalaže, za katero so plačani stroški iz 25. člena uredbe. Pravila ravnanja z odpadno embalažo, kot jih določa Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, veljajo v skladu z 2. členom te uredbe za vso odpadno embalažo, pri čemer pa se stroški ravnanja z odpadno embalažo, ki izvira iz embalaže, ki jo dajo na trg mali proizvajalci, porazdelijo med proizvajalce, ki morajo izpolnjevati zahteve iz 25. člena. Drugače povedano, družbe za ravnanje z odpadno embalažo bi morale pri določanju višine embalažnine upoštevati tudi to dejstvo«.
Analiza podatkov Finančne uprave RS (FURS) za prvo četrtletje leta 2015 izkazuje naslednje:
V 1. četrtletju leta 2015 je okoljsko dajatev plačalo 1.153 zavezancev, ki so skupaj dali v promet približno 49.520 t embalaže.
Med 1.153 zavezanci je 316 oseb v tem obdobju dalo v promet manj kot 3,75 t embalaže – ekstrapolirano na celotno leto 2015 so to osebe, ki dajo v promet manj kot 15 t embalaže, zato jim sploh ne bi bilo treba plačati okoljske dajatve. Teh 316 zavezancev predstavlja 27 % vseh oseb, ki so v tem obdobju plačale okoljsko dajatev. Skupaj so dali v promet približno 460 t embalaže, kar predstavlja le 1 % vse embalaže, za katero je bila plačana okoljska dajatev.
Največjih 6 zavezancev od 1.153 je dalo v tem obdobju skupaj v promet približno 14.290 t embalaže, kar predstavlja 29 % vse embalaže, za katero je bila plačana okoljska dajatev.
Prvih 100 zavezancev od 1.153 je dalo v tem obdobju skupaj v promet približno 34.760 t embalaže, kar predstavlja že 70 % vse embalaže, za katero je bila plačana okoljska dajatev.
Prvih 400 zavezancev od 1.153 pa je v tem obdobju dalo v promet približno 45.420 t embalaže, kar predstavlja že 92 % vse embalaže, za katero je bila plačana okoljska dajatev.
Proizvajalci, ki dajo letno v promet v Sloveniji med 5 in 15 t embalaže, morajo v skladu z 49. členom Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ARSO posredovati do 31. marca tekočega leta za preteklo leto izjavo, s katero jamčijo, da v preteklem letu količina embalaže, dane v promet, ni presegla količine iz 12. člena te uredbe, nimajo pa obveznosti sporočanja podatkov v količini, dani v promet. Za leto 2013 je to izjavo posredovalo 35 proizvajalcev, za leto 2014 pa 45 proizvajalcev embalaže.
Na podlagi evidenc, ki jih vodita FURS in ARSO, ni mogoče določiti števila povzročiteljev in količine odpadne embalaže, dane v promet, pod pragom oprostitve, ker v skladu z 49. členom Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo proizvajalci, ki dajo letno v promet manj kot 15 t embalaže, v okviru izjave nimajo obveznosti sporočanja količin, danih v promet, proizvajalci, ki dajo v promet manj kot 5 t embalaže, pa nimajo niti obveznosti podajanja izjave ARSO. V skladu s 5. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže te osebe tudi nimajo obveznosti plačila okoljske dajatve. Ne glede na to, pa morajo te osebe voditi evidenco o embalaži, dani v promet, saj le na podlagi te evidence vedo, ali presegajo prag oprostitve iz obeh predpisov ali ne. Predpis bo zato ustrezno spremenjen, tako da bodo registrirani vsi proizvajalci, ne glede na količino embalaže, ki jo dajejo v promet. Obenem bodo morali sporočati tudi količino embalaže, dane v promet. Samo na podlagi teh podatkov bo mogoče oceniti potrebo po spremembi višine praga za oprostitev plačila okoljske dajatve.
Večji vpliv na razliko v masi embalaže in odpadne embalaže, kot jo ima prag za oprostitev financiranja ravnanja z odpadno embalažo oz. prag za oprostitev plačila okoljske dajatve, imajo različna natančnost in zanesljivost tehtanja embalaže in odpadne embalaže, prisotnost drugih odpadkov med odpadno embalažo, ostanki embaliranega blaga v odpadni embalaži, vpliv padavin med skladiščenjem odpadne embalaže, ipd. Zato bo MOP šele na podlagi podatkov iz registra proizvajalcev (opomba: zahteve novih členov 10.a, 10.b in 10.c Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo) lahko zanesljivo ugotovil, ali je prag 5 in 15 t res napačno določen.
Kako bo ravnalo Ministrstvo, če se kljub prenovljenim OVD ne bo vzpostavil reden sistem odvoza odpadne komunalne embalaže in bi lahko prišlo do scenarija, da bo na komunalah do konca leta obležalo več tisoč ton embalaže?
Na MOP predvidevamo, da bo prišlo do odvoza iz sprememb OVD.
Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva je izjavil, da mora država najti interventna sredstva za odstopanje nakopičene odpadne embalaže, ki naj jih dobi tisti, ki bo uredil odvoz? Je to realna opcija?
V proračunu ni predvidenih sredstev za plačilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo, saj so v predpisu določeni plačniki teh stroškov. Če pa zavezanec sam ne izpolni svojih obveznosti, lahko država inšpekcijsko odločbo v skladu z ZUP izvrši po drugi osebi.
Kdaj bo MOP dokončno opredelil oziroma spremenil sistem ravnanja z odpadno embalažo tako, da bodo vključeni v sistem vsi proizvajalci, ki dajejo na trg odpadno embalažo?
Pogosto se pojavljajo trditve, da se težave z odpadno embalažo pojavljajo zaradi napačno določenega količinskega praga, nad katerim osebe, ki dajejo embalažo kot prve v promet, postanejo plačniki stroškov ravnanja z odpadno embalažo. V zvezi s tem pojasnjujemo, da je MOP pristopil
