| Ravnanje z okoljem | | |
| Nekaj dejstev. Predvidena je prenova standardov 14001, ki bo zahtevala močnejšo težo okoljskih vrednot v celotnem procesu organizacije. Torej tudi v dobaviteljski verigi. Uredba EMAS čaka skoraj pred zaprtimi vrati večine podjetij in organizacij. Je pa ena izmed izjem Oddelek za varstvo okolja ljubljanske mestne občine. Slovenija je sicer sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju, a celo inštitucije, kjer je lastnik država, se zanjo ne menijo dosti. Tisti, ki je bolj okoljski, bolj trajnosten in zelen, nima nobene prednosti. Čeprav se Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, ki je nedavno praznoval Abrahama, poslovno in strokovno ne usmerja le v problematiko izvajanja okoljske zakonodaje, pa smo direktorja Igorja Likarja več spraševali prav o tistem, kar zdaj zaposluje zlasti okoljski menedžment. | |
Slovenski institut za kakovost in meroslovje trgu ponuja več storitev in programov – od presojanja ustreznosti proizvodov in procesov ter meroslovja do izobraževanja in raziskav ter razvoja. Kaj je fokus in za katere storitve kaže trg v zadnjih dveh letih največ zanimanja?
Težišče naše dejavnosti predstavlja področje preskušanja in certificiranja varnosti električnih proizvodov in njihovih komponent. Pomemben del naše dejavnosti predstavlja tudi področje igralniških tehnologij. Smo namreč edini igralniški laboratorij na svetu, ki svojim poslovnim partnerjem nudi celovite rešitve, saj poleg storitev kot igralniški laboratorij nudimo tudi možnost preverjanja elektromagnetne združljivosti (EMC) in električne varnosti naprav ter ocenjevanja sistemov vodenja po standardih ISO 9001, ISO 14001, ISO 27001 in drugih.
Znaten obseg naše dejavnosti predstavlja tudi certificiranje sistemov vodenja, kjer smo podelili preko 1600 certifikatov. V Sloveniji zagotavljamo najširši spekter storitev na področju meroslovja, vodilni pa smo še na področju izobraževanja za sisteme vodenja in odličnost poslovanja. Strokovni nivo našega dela potrjujejo številne akreditacije, članstva v mednarodnih certifikacijskih shemah in združenjih, skupina 140 zaposlenih in 250 zunanjih sodelavcev ter dolgoletna stabilna rast.
Kot edini certifikacijski organ v Sloveniji si na več področjih ves čas prizadevamo poslovnim partnerjem nuditi celovite rešitve. Že od svojih začetkov delujemo kot zavod. Le tako lahko izpolnjujemo ključne zahteve mednarodnih standardov za certifikacijske in kontrolne organe, kot so zahteve po neprofitnosti, neodvisnosti in nepristranskosti.
Ostanimo pri kakovosti. Kot direktor institucije za kakovost zagotovo lahko zaokrožite oceno, na primer za področje električnih proizvodov in elektromagnetike, koliko se Slovenija na tem področju primerja z dosežki v EU? Na primer varnost, trajnost proizvodov ali življenjski ciklus proizvodov, materiala?
V Sloveniji je kar nekaj uspešnih podjetij, manjših in večjih, iz različnih industrijskih panog, ki razvijajo in proizvajajo razne proizvode in komponente, napajane z električno energijo. Na SIQ-ju od začetka sledimo poslanstvu, da tem podjetjem nudimo pomoč v obliki preskušanja in mednarodno priznane certifikacije. Zato vzdržujemo tako zelo širok nabor preskušanj, dostikrat edinstven v evropskem in svetovnem merilu. Smo pa na določenih segmentih, kot je preskušanje električne varnosti in elektromagnetne združljivosti elektronskih napajalnikov in druge opreme informacijske tehnologije, gospodinjskih aparatov, cestne signalizacije ter avtomobilskih komponent, v svetovnem vrhu izdanih preskusnih poročil. Zaradi celovitih rešitev in konkurenčnosti naše storitve naročajo številni priznani evropski in svetovni proizvajalci.
Na področju skladnosti proizvodov, ki se tržijo v Sloveniji, nudimo naše storitve tudi nadzornim organom, predvsem Tržnemu inšpektoratu RS. Žal se sredstva za nadzor vsako leto manjšajo, kljub temu da je približno dve tretjini proizvodov, ki jih vzorči Tržni inšpektorat na trgu, spoznanih za neskladne, ena tretjina celo za nevarne. Kot zanimivost naj omenim, da smo letos pridobili in izvedli tudi evropski projekt preskušanja kosilnic za Prosafe, institucijo, ki koordinira evropske nadzorne organe s ciljem izboljšati varnost uporabnikov proizvodov in storitev v Evropi. Prosafe se je odločil za kosilnice zaradi visoke statistike poškodb in številnih tveganj za uporabnika. To je se izkazalo tudi med samim preskušanjem varnosti in elektromagnetne združljivosti, saj je bilo kar dve tretjini kosilnic spoznanih za neskladne.
Za slovenske razmere bi bile zanimive vaše izkušnje z ogljičnim odtisom. V koliki meri so v slovenskih podjetjih že sprejeli programe, ki upoštevajo skrb za ustrezen ogljični odtis?
Ogljični odtis kot mehanizem za spremljanje in zmanjševanje porabe fosilnih goriv je v podjetjih, ki so vključena v trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ter za podjetja, registrirana v registru EMAS, na nek način obvezen, saj morajo poročati o svojem ogljičnem odtisu in ga zmanjševati. Ostala podjetja, za katera je to prostovoljni mehanizem, ga uporabljajo le redko. Predvsem je vzrok v tem, da so podatki med posameznimi podjetji oziroma proizvodi neprimerljivi, saj za izračun ni enotne metodologije, ampak so predpisani le koraki in osnovi principi. Preprosta računala, ki so dostopna na spletu, so primerna za manjše organizacije oziroma enostavne procese, kot je delo v pisarnah.
Certificirate sistem ravnanja z okoljem. Kako ocenjujete okoljsko prakso in razvitost okoljskega menedžmenta v gospodarstvu?
Kot dobro, na kar kaže tudi število certificiranih sistemov ravnanja z okoljem v Sloveniji. Do konca leta 2012 je bilo v Sloveniji podeljenih 420 certifikatov, število certificiranih podjetij pa zadnja tri leta glede na podatke iz ISO Survey 2012 zopet raste.
Vendar se standardi spreminjajo. Predvidena je prenova standardov ISO 14001:2004. Za kakšne spremembe gre?
Vsi standardi za sisteme vodenja, ki so v postopku razvoja ali prenove, bodo imeli enotno strukturo, t.im. High level structure, ter bodo vsebovali naslednja poglavja: predmet standarda, zveza z drugimi standardi, izrazi in definicije, okoliščine, v katerih deluje organizacija, voditeljstvo, planiranje, podpora, delovanje, ocenjevanje uspešnosti, izboljševanje. Z enotno strukturo za različne sisteme vodenja, kot so sistemi vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem, vodenja varnosti in zdravja pri delu ter drugi, bo tudi integracija različnih sistemov vodenja lažja.
Nov ISO 14001 vpeljuje strateški pristop. Večji poudarek bo na dokazovanju izpolnjevanja zakonskih zahtev, poročanju in obvladovanju mreže dobaviteljev. Vpeljuje se veriga vrednosti z namenom čim boljše vključitve okoljskih vidikov in drugih zahtev v procese organizacije. Organizacije bodo morale prepoznati svoje okoljske vidike, upoštevati življenjski cikel izdelka oziroma storitve ter opredeliti ključne kazalnike uspešnosti za vsak okoljski cilj.
Zakaj se v Sloveniji tako majhno število podjetji odloča za EMAS? Je vzrok cena?
Za preverjanje skladnosti z uredbo EMAS je za organizacije, v katerih že presojamo sisteme ravnanja z okoljem po ISO 14001, cena višja za od 20 do 25 %, odvisno od vrste okoljskih vplivov in števila lokacij. To verjetno ni razlog za to, da se organizacije ne bi odločile za EMAS. Razlog je drugje. Pri preverjanju skladnosti po uredbi EMAS se namreč dodatno preverja okoljska izjava oziroma poročilo. Torej se preveri, ali so podatki v izjavi točni, verodostojni in pravilni, kako so v sistem okoljskega ravnanja vključeni vsi zaposleni in ali organizacija izpolnjuje vse zakonske zahteve. Zaradi te dodatne zahteve uredbe EMAS bi organizacije morale vložiti kar nekaj virov, tako finančnih, kadrovskih kot tehnoloških, ne bi pa pridobile nobene prednosti, npr. pri javnih naročilih ali zahtevanih monitoringih, pred organizacijami, ki tega ne bi storile. Čeprav to na nek način predvidevajo Uredba o zelenem javnem naročanju, Zakon o varstvu okolja in ne nazadnje Uredba EMAS. Ta je glede obveznosti držav članic na več mestih zelo konkretna. Pravi, na primer, da bi za spodbujanje skladnega pristopa med zakonodajnimi instrumenti, razvitimi na ravni Skupnosti na področju varstva okolja, morale Komisija in države članice proučiti, kako bi se lahko registracija v sistemu EMAS upoštevala pri razvoju zakonodaje ali uporabila kot orodje za izvrševanje zakonodaje. Poleg tega bi morale za povečanje privlačnosti sistema EMAS pri organizacijah upoštevati sistem EMAS pri politiki javnih naročil in se po potrebi sklicevati na sistem EMAS ali enakovredne sisteme okoljskega ravnanja.
Kakovostno ravnanje z okoljem zahteva znanja. Katera okoljska znanja najbolj potrebujejo v gospodarstvu in katere prednostne naloge bi morala Slovenija opredeliti na področju okolja, energije in varnih živil?
V podjetjih bi se morali še bolj seznaniti z okoljsko politiko Evropske Unije in politiko učinkovite rabe virov ter okoljskimi instrumenti in orodji EU, ki jih lahko vključujejo v svoje poslovne procese. Prav tako ponujajo vrsto znanj, orodij in tehnik mednarodni standardi s področja ravnanja z okoljem, torej iz skupine ISO 14001, npr. standardi, ki dajejo smernice za izdelavo ocene okoljskih vidikov v življenjskem ciklu proizvoda, smernice za pripravo kazalnikov spremljanja okoljske učinkovitosti, smernice za eko design izdelkov ipd.
Naloge so že opredeljene v okoljski politiki EU, v Sloveniji bi jim morali le slediti s konkretnimi dejanji. Na primer, vse institucije v lasti države bi morale res slediti Uredbi o zelenem javnem naročanju – dajati torej prednost proizvodom in podjetjem, ki so okoljsko naravnani in to izkazujejo z okoljskimi znaki oziroma certifikati za sistem ravnanja z okoljem ali upravljanja z energijo. Vzpodbujati in sofinancirati bi bilo potrebno izobraževanje oziroma pridobivanje znanja s področja okolja in energije ter vzpodbujati tudi lokalne skupnosti, da se pridružijo prostovoljnim okoljskim pobudam. V Sloveniji je le oddelek za varstvo okolja Mestne uprave Mestne občine Ljubljana vpisan v register EMAS.
Potrebno bi bilo dvigniti nivo zagotavljanja varne hrane, in sicer z orodji, kot je certifikacija po ustreznem standardu za varno hrano, kar v največji možni meri zagotavlja varno pridelavo in predelavo hrane, ter
vzpodbujati pri odrasli populaciji, posebno pa pri mladini, zavest o pomembnosti prehranjevanja s hrano, ki jo sami lahko pridelamo in predelamo.
SIQ je zelo internacionalizirana institucija? Postaja svet modro zelen ali ne?
SIQ je danes institucija, ki znotraj ene pravne osebe nudi najširši nabor storitev na svetu v okviru svoje dejavnosti. Sodelujemo s poslovnimi partnerji iz več kot 60 držav. Preskušamo in certificiramo proizvode za globalne proizvajalce za prodajo na vseh kontinentih sveta. Za naš obstoj in razvoj je bilo zelo pomembno, da smo se pravočasno razširili na sosednje trge. Danes imamo hčerinska podjetja v Italiji, na Hrvaškem, v Nemčiji, Srbiji in Južni Afriki, kar nam omogoča ohranjanje konkurenčnosti, razvijanje novih storitev in celovitih rešitev.
Izkušnje na razvitih mednarodnih trgih nam sporočajo, da se organizacije, ki si želijo ohranjati dolgoročno stabilnost in obstoj na trgu, zavedajo odgovornosti glede družbenih in okoljskih vplivov. Sodobne organizacije zato v svoje sisteme vodenja že vgrajujejo vidike družbene odgovornosti. S tem namenom se je tudi razvil poslovni pristop Global Reporting Initiative (GRI). Verjamemo, da bodo v prihodnosti preživele predvsem organizacije, ki bodo gradile na kakovosti in upoštevanju vidikov trajnostnega razvoja. In da, svet postaja modro zelen.
