Strokovna konferenca ob izidu priročnika za investitorje
| Avtorica: Tanja Pangerl |
Ob izidu priročnika za investitorje Človek v pametni in krožni stavbi smo v okviru Akademije Zelena Slovenija in v sodelovanju z Zbornico gradbeništva in industrijo gradbenega materiala organizirali strokovno konferenco. Na njej so nekateri od sodelujočih avtoric in avtorjev prispevkov v priročniku predstavili ključne izzive in rešitve na področju pametnih in krožnih stavb. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril urednik Jože Volfand: »Priročnik predstavlja, kako daleč smo v Sloveniji pri trajnostnih rešitvah za gradnjo stavb in grajenega okolja, kako priti do zelene identitete stavb, ki naj bo pametna, krožna, pa vendar naj hkrati postavlja v ospredje človeka. Ob tem naj bo tudi stavba s čim manjšim ogljičnim odtisom. Priročnik je tudi prispevek k posodobitvi nacionalnega energetskega podnebnega načrta. Predstavlja vrsto aktualnih evropskih in slovenskih usmeritev, kako doseči premike na področju trajnostne gradnje, kar je posebej naslovljeno na investitorje in tudi na bančni oziroma finančni sektor.« Partner strokovne konference je bilo podjetje Salonit Anhovo, d.d.
Pri izdaji priročnika za investitorje Človek v pametni in krožni stavbi sta združila interese gospodarstvo in stroka. Sodelovali so: Zavod TIGR, SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo, GZS – Združenje lesne in pohištvene industrije, Zavod za gradbeništvo Slovenije, SPIRIT Slovenija, javna agencija, GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, Stanovanjski sklad RS, Eles d.o.o. in Fit media d.o.o. Kot je v uvodnem nagovoru povedal Miloš Šturm, Zavod TIGR, je priročnik za investitorje tema, ki je manjkala v SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo. Veliko se namreč govori o razvoju, konkurenčnih izdelkih, o tem, kako povečati proizvodnjo, na investitorje pa se je pozabilo – na to, ali imajo investitorji dovolj znanja, da upoštevajo vse usmeritve. Dodaja, da bo priročnik določena spodbuda financerjem in investitorjem, da lahko upoštevajo ugotovitve in napotke strokovnjakov.
Mag. Gregor Ficko, GZS Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, je v svojem nagovoru dejal, da je v naslednjih letih strategija razvoja gradbeništva ključna pri razmišljanju, kako zagotoviti energetsko samooskrbnost stavbe, kako zagotoviti stavbe, ki bodo krožne in bodo čim manj obremenjevale okolje. Kot prvi korak navaja prenovo zakonodaje. V preteklosti se je nekaj že naredilo, vendar ne dovolj. »V Sloveniji ne sme več biti objekta na področju visokogradnje, ki ne bo zagotavljal najzahtevnejših krožnih standardov uporabe teh objektov, od energije, vode in vseh virov, ki jih pri tem rabimo. Investitorji, ki so naročniki teh projektov, zasebni ali javni sektor, morajo biti nosilci in ustvarjalci zelenega prehoda gradbeništva. V Sloveniji smo zgradili nekaj objektov, ki že zagotavljajo te standarde, vendar to ni dovolj,« poudarja mag. Gregor Ficko. Prav tako je vprašane, kaj narediti z obstoječimi objekti, ki so v upravljanju države in lokalne samouprave, saj velika večina teh objektov ne zagotavlja standardov krožnega upravljanja uporabe.
Da smo poleg vremenskih razmer v zadnjih pol leta priča tudi regulatornemu cunamiju s strani Evropske komisije, je v uvodu izpostavila Nina Meglič, SRIP Krožno gospodarstvo. Predstavila je nekaj dokumentov, ki so bili sprejeti v letošnjem letu in pomembno spreminjajo gradbeno stroko. To so REPower EU, direktiva o ekodizajnu, politični dogovor o direktivi o poročanju podjetij o trajnostnosti, revizija uredbe o gradbenih proizvodih idr. Postopoma v prakso prodira načelo gradnje na način, da se upošteva celotni življenjski cikel stavbe.
V ospredju naj bodo pametni ljudje
Dr. Dan Podjed, ZRC SAZU
Ko snujemo naprave, ki jim pravimo pametne, je treba postaviti človeka v središče. Tisti, ki snujete stavbe, imejte v mislih pametne ljudi, ki bodo uporabljali rešitve, ki jih ustvarite zanje. Pomembno je uravnotežiti življenje med analognim in digitalnim ter včasih uporabiti analogno rešitev, ki je lahko prav tako smiselna, trajnostna in dolgoročna kot digitalna rešitev ali celo bolj. Pri razvoju pametnih tehnologij je treba upoštevati razvojne zapovedi. Ena od teh je izredno pomembna, t. j. načelo umirjenih tehnologij. Gre za tehnologije, ki nas iz ozadja podpirajo, ne pa iz ospredja ves čas zatirajo. Do leta 2030 bomo namreč bivali skupaj z vsaj 25 milijardami pametnih naprav, povezanih v t. i. internet stvari. Več pametnih naprav, ki nas bodo informirale, ne pomeni bolj pametnega življenja. Nasvet: v ospredje postavite pametne ljudi, saj ljudje radi poslušajo ljudi. Predlagam uporabo štirih korakov razvoja po meri ljudi tudi pri snovanju pametnih in krožnih stavb. Problem sedanjega razvoja tehnoloških in netehnoloških rešitev je, da se začne z interpretacijo, z vprašanjem, kaj bomo ustvarili za ljudi oziroma za stranke, naročnike, kliente, kupce, uporabnike. Treba je narediti premik od ekspertnega razvoja k razvoju po meri ljudi in vključiti prva dva koraka, to sta identifikacija in analiza. Prvi pove čigav problem sploh rešujemo, drugi kaj ljudje dejansko potrebujejo. Na koncu rešitev testiramo in če ne deluje, gremo nazaj na prvi korak, do ljudi. Predlagam, da se znebimo izrazov, kot so uporabnik, kupec, stranka. Saj ljudje cenijo, če jih nagovorimo kot ljudi, z imenom in priimkom. Štirje nasveti za snovanje pametnih stavb po meri ljudi: prvi nasvet je povezan z razmerjem med digitalnim in analognim – pred snovanjem rešitve pregledamo prednosti in slabosti. Drugi, da snovalci upoštevajo želje ljudi in jim prisluhnejo. Tretji, da imajo prednost umirjene rešitve – v središče postavimo pametne ljudi, ne pametnih naprav. Četrti, da pozabimo na uporabnike, stranke, kupce, kliente, paciente in namesto tega razmišljamo o ljudeh in rešitvah, ki so humane.
Potrebna bo brezemisijska gradnja
Mag. Vladimir Gumilar, Slovenski gradbeni grozd
Predlagamo pet okvirov za prihodnost graditve. Prvi okvir kaže na to, kako pomembna je graditev, tako z energetskega vidika kot z vidika virov. Priložnosti za krožnost, energetsko učinkovitost in dekarbonizacijo so povezane z gradnjo. Največji obseg priložnosti je povezan z grajenim okoljem. Na eni strani je to obveza in pričakovanje družbe do gradbenega sektorja, na drugi strani je na razpolago veliko virov v številnih evropskih in nacionalnih programih – od raziskovanja do razvoja kadrov. Drug okvir je prenova stavb in druge grajene infrastrukture. Imamo star stavbni fond in z vidika krožnosti je to prioriteta. Ni pomembna samo energija, ampak razogljičenje stavbnega fonda do 2050, kar je veliko zahtevnejše. Ni dovolj le energetska učinkovitost, tudi ne ničenergijska gradnja, ampak brezemisijska gradnja.
Ogljični odtis stavbe
Mag. Miha Tomšič, GI ZRMK
Ocena je, da je trenutno 3/4 evropskega stavbnega fonda energetsko neučinkovitega. Na področju razogljičenja se moramo zavedati, da je Evropa v tem trenutku še vedno v 75 % odvisna od uvoza. Kar se je pokazalo kot problem predvsem v zadnjem času. Okoli 10 % virov, surovin, proizvodov se vrne nazaj v nov življenjski krog. Kar pomeni, da 90 % stvari še vedno postane odpadek po koncu življenjske dobe. Tu je velik potencial, zato ne govorimo samo o rabi energije, ampak tudi o emisijah, o rabi surovin. Stavbe v globalnem merilu prispevajo približno 39 % emisij. Približno 11 % teh emisij je povezanih s proizvodnjo gradbenih materialov in gradnjo stavb. Pri tem moramo ločiti med operativnimi emisijami (emisije v fazi uporabe stavbe) in vgrajenimi emisijami (izbira materialov, pridobivanje materialov idr.). Bolj kot stavbe v energetskem smislu izboljšujemo, bolj se operativne emisije znižujejo. V prihodnje bodo vgrajene emisije predstavljale večino emisij, zato se jim je treba posvetiti že sedaj. V osnutku prenovitve Direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) je od leta 2030 dalje (za javne stavbe že od leta 2027) predlagana gradnja le ničemisijskih stavb. Predlog Direktive o energetski učinkovitosti (EED) pa predvideva, da bi morale države članice upoštevati emisije TGP iz stavb v celotnem življenjskem ciklu in na ta način usmerjati nakupe novih stavb k stavbam z manjšim ogljičnim odtisom. Ogljični odtis stavbe naj bi se izračunal po evropskem okvirju Level(s). Gre za enoten evropski okvir za načrtovanje in gradnjo trajnostnih stavb z mislijo na celotni življenjski cikel stavbe. Ne gre za certifikacijsko shemo, lahko pa države na tej podlagi zgradijo svoj sistem. Slovenske kazalnike trajnostne gradnje gradimo na sistemu Level(s) v okviru projekta Life Care4Climate. Nekatere države pa so v svoj pravni red že uvedle izračun ogljičnega odtisa ali vsaj nek način obravnave tega odtisa.
Stavbe v Podnebnem ogledalu 2022
Mag. Barbara Petelin Visočnik, Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost:
S Podnebnimi ogledali želimo spremljati napredek in načrtovanje podnebnih ukrepov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v različnih sektorjih. Na področju široke rabe je bil cilj za leto 2020 zmanjšanje emisij TGP za 53 % glede na leto 2005. Cilj za leto 2030 pa je zmanjšanje za 76 %. Leta 2020 so se emisije zmanjšale za 50 %. V letošnjem letu smo naredili tudi dekompozicijsko analizo emisij CO2 v gospodinjstvih na podlagi 10 različnih dejavnikov. Glavni dejavniki, ki vplivajo na emisije, so raba energije na kvadratni meter – intenzivnost rabe energije, uporaba toplotnih črpalk in raba lesne biomase. Znotraj podnebnega ogledala spremljamo tudi sektorske kazalce, ki so namenjeni spremljanju napredka. Je sedem kazalcev in dva podkazalca. V letu 2020 so samo trije kazalci dosegli ciljno vrednost. Med kazalci je tudi finančni vzvod spodbud v javnem sektorju. Pričakujemo, da se bodo cilji še zaostrili in javnih sredstev zagotovo ne bo zadosti, da bi lahko v javnem sektorju obnovili vse, kar je potrebno. Zaznavamo tudi problem pomanjkanja strokovnih kadrov, torej izvajalcev, ki bi bili sposobni izvesti kakovostno trajnostno prenovo. Razogljičenje, zeleni prehod je stvar vseh resorjev in to zahteva usklajeno podnebno upravljanje, ustrezno organiziranost in koordinacijo podnebnih aktivnosti. Tega pri nas še nimamo. Treba bo razvijati nove poslovne modele, finančne modele, tudi javno-zasebno partnerstvo. Črpanje sredstev v ožjem javnem sektorju je slabo – do leta 2021 je bilo prenovljenih samo 30 % ciljne površine za obdobje 2014–2021. Zelo pomembno je, da se zagotovi sredstva za podporo pripravi projektov. Število energetskih svetovalcev v okviru ENSVET se manjša, potrebe po njih pa se večajo.
Novosti za investitorje v novem gradbenem zakonu
Aleksandra Velkovrh
Gradbeni zakon kot investitorja opredeljuje tistega, ki sproža upravne postopke, to pomeni, da je generalno odgovoren za vse objekte v fazi projektiranja. Poleg energetske prenove bi bila potrebna celovita prenova, kot je tudi statičen pregled, vlaga idr. Ko pride do tega, da je treba naročiti določene stvari, investitor postane naročnik. Ko govorimo o pogodbenih obveznostih, govorimo o naročniku, ko govorimo o obveznostih do države, govorimo o investitorju. Investitor pridobi dovoljenja, zahteve, naročila in prijave, dokumentacijo, gradi na podlagi pravnomočnega/dokončnega gradbenega dovoljenja in v skladu z gradbenim dovoljenjem. Novost v gradbenem zakonu je na področju manjše rekonstrukcije, kjer ni potrebno gradbeno dovoljenje, prav tako ne za vzdrževalna dela. Investitor mora določiti tudi vodilnega pogodbenika (več projektantov ali nadzornikov) in z vsemi drugimi pogodbeniki uredi obveznosti do vodilnega pogodbenika. Lahko imenuje vodjo investicije, ki je lahko pravna ali fizična oseba, za koordinacijo in realizacijo investicije. V času gradnje mora zagotoviti reden dostop, spremljanje gradnje, sodelovanje projektanta PZI in projektanta PID. Na gradbišču zagotovi gradbeno dovoljenje, PZI, gradbeni dnevnik, načrt organizacije gradbišča in načrt gospodarjenja z odpadki. Zagotovi tudi evidentiranje objekta in dokonča ovoj enostanovanjske stavbe v 3 letih po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
Kakovost notranjega zraka
Dr. Anja Jutraž, NIJZ
Bivalno in delovno okolje pomembno vplivata na naše zdravje, zato je zelo pomembno, da se tega zavedamo že v fazi načrtovanja. Najprej je pomembna izbira lokacije. To kasneje vpliva tudi na kakovost notranjega zraka. Pomembna je izbira materialov, kako oblikujemo zunanje površine, dostopnost, povezava z okolico, da je zgradba uporabniku prijazna idr. Proces načrtovanja zgradbe se začne že prej kot samo načrtovanje, in sicer že v sami pripravi. Pomembno je spremljanje parametrov skozi celoten cikel gradnje. Med celotnim procesom je pomembno tudi interdisciplinarno sodelovanje z vključevanjem strokovnjakov s področja zdravja in okolja. Ti strokovnjaki so trenutno redko vključeni. Pametne tehnologije nam npr. omogočajo spremljanje kakovosti zraka v prostoru, vprašanje pa je, če vemo, kaj s temi podatki, ki jih pridobimo, narediti. Samo spremljanje parametrov namreč ne pomeni ničesar. Spremljanje okoljskih parametrov v stavbi nam lahko pomaga, da pridobimo podatke, na podlagi katerih ukrepamo za izboljšanje kakovosti bivalnega ugodja. Pet najbolj pomembnih parametrov je toplotno udobje, zvočno udobje, svetlobno udobje, kakovost notranjega zraka in energetska učinkovitost. Pogoj za kakovost zraka v notranjih prostorih je redno spremljanje onesnaževal v zraku in različnih fizikalnih parametrov.
Hiša brez odpadkov
Andrej Fideršek, nagrajenec programa EK New European Bauhaus
Cilj Novega evropskega Bauhausa je povezati tri ključne razsežnosti, to so trajnostnost (vključno s krožnostjo), estetiko (in druge razsežnosti kakovostnega izkustva onkraj funkcionalnosti) in vključenost (vključno z dostopnostjo in cenovno ugodnostjo). Fokus hiše brez odpadkov je, da se zmanjša primarna energija pred samo gradnjo in tudi med gradnjo ter da je čim manj odpadkov. Gre za upoštevanje gradnje za razgradnjo in kjer gradnja temelji na kaskadah ponovne uporabe. Pri prenovi naše hiše brez odpadkov (hiša je stara več kot 150 let) vse nastale odpadke, ki se jim ne moremo izogniti, dokumentiramo in hranimo, da lahko kdaj kasneje materiale uporabimo kje drugje. Uporabljamo veliko sonaravnih gradiv, kot sta npr. konopljina izolacija in ilovnati paneli. Konopljina izolacija je trenutno cenejša kot konvencionalna, saj se porabi manj energije za proizvodnjo materiala. Vključena bo toplotna črpalka zemlja-voda, zbiralnik za vodo, solarni rastlinjak, sončnih panelov ne bomo vključili, ampak bomo raje znižali porabo energije. Ker gre za dokaj nepreverjen koncept, je takšna gradnja zaradi nestandardnosti dražja. Prav tako ni nobenih podatkov, tako da se ne ve, kako se takšna stavba obnaša. Narejena je namreč na način, da se da lažje razstaviti, zato je manj zlepljenih elementov. Izpostavil bi tudi koncept potnega lista materialov, kjer dobimo pregled, kaj sploh je v stavbi in na podlagi tega ocenimo vrednost ponovne uporabe. Lahko bi imeli kataster stavbnega gradiva.
Les in Uredba o zelenem javnem naročanju
Damjan Hočevar, MGRT
Osnovni cilji MGRT do leta 2030 so zapisani v Slovensko industrijsko strategijo 2021-2030, ki jo je Vlada RS sprejela leta 2021. Podrobneje so aktivnosti za izvedbo in realizacijo teh ciljev opredeljeni v Izvedbenem dokumentu ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do 2030, sprejetem maja 2022. Ena od možnosti spodbujanje večje rabe lesa je področje zakonodaje, kot je Uredba o zelenem javnem naročanju, ki je v veljavi od leta 2011. Med projekti javnega naročanja je tudi projektiranje in gradnja stavb, kjer se zahteva vsaj 30 % delež lesa. Uveljavitev uredbe je dala številne pozitivne učinke. V obdobju 2011-2018 je bilo zgrajenih cca 35 večjih javnih lesenih objektov (vrtcev, šol, športnih dvoran idr.), povečalo se je število proizvajalcev te opreme. Leta 2021 so bile stavbe ponovno vključene v zeleno javno naročanje, kamor so dodatno vključene še stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (30 %), stavbno pohištvo (55 %) in protihrupne cestne ograje (80 %). Nove pobude pa so, da bi se povečal delež lesa v javnih stavbah iz 30 na 50 %. Prav tako opažamo, da uredba nima določila o nadzoru. Nedavna analiza zelenega javnega naročanja je pokazala, da jih je od 29 pregledanih javnih naročil samo 6 upoštevalo delež lesa. Zato predlagamo ustrezen nadzor nad izvajanjem, tako v fazi priprave kot tudi po izvedenem javnem naročilu. Posebej pomembno je izboljšanje oskrbe proizvajalcev z okroglim lesom. Ustavili bi radi tudi trend uvažanja polizdelkov, saj izvažamo nepredelano hlodovino, uvažamo pa veliko dražje polizdelke. Ena od aktivnosti je še, da bi povečali delež lesenih stavb s sedanjih 10 na vsaj 20 % v roku 15 let.
Stavbe in samooskrba z energijo
V zaključku strokovne konference smo izvedli intervju o potencialih sončne energije v stavbnem sektorju in možnostih samooskrbe z energijo. V pogovoru sta sodelovala Darko Jojić, GEN-I, in Gregor Novak, Sonce energija d.o.o.
Za izvedbo zelene preobrazbe slovenske energetike bo med drugim ključna maksimalna izraba sončnega potenciala predvsem na strehah stavb in na že degradiranih območjih. Trend sončnih elektrarn narašča tako med individualnimi kot poslovnimi uporabniki, povpraševanje po sončnih elektrarnah pa presega zmogljivosti ponudnikov in izvajalcev. Kot je povedal Gregor Novak, je povpraševanje tolikšno, da vsako leto za 100 % povečajo produktivnost. Kot vzrok za večje povpraševanje od zmogljivosti navaja zdravstveno krizo in energetsko krizo. Ljudje so namreč začutili, da je samooskrba, tudi na področju energije, pomembna. Gospodinjske odjemalce lahko naredijo 100-% samooskrbne, prav tako celotne skupnosti. Poslovni odjemalci pa lahko zmanjšajo porabo električne energije iz omrežja in s tem zmanjšajo tudi račun za elektriko. Darko Jojić je dodal, da se pri tako velikem povpraševanju soočajo z izzivi pri kadrih in pri nabavnih verigah. Poleg finančne prednosti sončnih elektrarn se kot prednost pojavlja tudi varnost. Pojasnjuje, da se bo tudi po letu 2024, ko začnejo veljati spremenjene zahteve nadgrajene uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki bo spremenila net metering, sončna elektrarna še splačala. »Glede na naš vzorec nekaj 1.000 sončnih elektrarn, ki jih spremljamo in vzdržujemo, lahko ocenimo, da hiša, ki se ogreva s toplotno črpalko, direktno porabi 30 % energije sonca, 70 % pa je gre v omrežje, ki je trenutno kot nek hranilnik energije,« razloži Darko Jojić.
Vse bolj aktualne postajajo samooskrbne skupnosti, kjer pa se še vedno pojavljajo izzivi in njihov razvoj morda ni tako hiter, kot bi si želeli. V okviru samooskrbnih skupnosti se vsaj dve ali več odjemnih mest vključi v zaključeno celoto, kjer je na eni strani proizvodni vir, ki je lahko sončna elektrarna, ki napaja to skupnost gospodinjstev, pojasni Gregor Novak. Trenutno je v veljavi še stara uredba, ki deluje po principu t. i. letnega netiranja, kar pomeni, da toliko elektrike, kot je da subjekt v omrežje, je lahko kasneje iz omrežja vzame. Na ta način omrežje služi kot hranilnik, kjer se poleti v omrežje energijo odda, pozimi pa iz njega prejme. V letu 2021 so pri Sonce energija naredili tudi 100 % samooskrbno vas, kjer je cela vas povezana na dve sončni elektrarni.
Investitorji – najbolj odgovorni za trajnostne rešitve v gradnji stavb?
V okrogli mizi so sodelovali: Sanja Burnazović, Stanovanjski sklad RS, dr. Brane Širok, SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo, Andrej Fideršek, nagrajenec programa EK New European Bauhaus, Primož Rotovnik, Mestna občina Velenje. Okroglo mizo je povezoval Jože Volfand, Fit media, Zelena Slovenija. Predstavljamo poudarke.
Sanja Burnazović: Smo investitorji lastnih gradenj. Sofinanciramo tudi lokalne skupnosti, kupujemo stanovanja na trgu. Pri tem imamo povsod na področju trajnostne gradnje in energetske učinkovitosti enake zahteve. Uvajamo tudi BIM procese v vse faze graditve. Ni enostavno, saj vse to vpliva na stroške gradnje, mi pa zagotavljamo stanovanja za ciljne skupine (mladi, starejši, družine) in želimo omejiti najemnine, da niso previsoke. Gradbena vrednost povprečnega stanovanja, velikosti npr. 65 m2, je 130 tisoč evrov brez davka. Gradnja se je nekje med 18-20 % podražila iz naslova strojnih inštalacij in drugih rešitev, ki so predpisane pri upoštevanju zelenih javnih naročil.
Primož Rotovnik: V lokalnih skupnostih je faza izvedbe projekta zelo dolgotrajna, od izvedbe prostorskih aktov, do idejnih zasnov, projektiranja, gradnje in iskanja investitorjev, in se večkrat zgodi, da se vmes spremenijo zakonodajni pogoji. V lokalni skupnosti so proračuni omejeni in iščemo zunanje soinvestitorje, prijavljamo se tudi na razpise za nepovratna sredstva, kjer je zadnje čase pogosto pogoj pridobitev gradbenega dovoljenja. Zato večkrat projekte pripravljamo na zalogo. Največ težav imamo za zagotavljanje sredstev za izvedbo projekta.
Dr. Brane Širok: Že tradicionalno je v Sloveniji gradbeništvo razvito in sedaj je gradbeništvo v rasti. So pa druge omejitve. Pojavlja se namreč efekt pametnih hiš, kjer gre za tehnološko bolj zahtevne procese, ki zahtevajo združevanje različnih znanj. Pri tem pa smo še relativno na začetku. V SRIP-u skušamo to integrirati in spodbujati, da pridemo na trg s kompleksnimi rešitvami na takšnem nivoju, da lahko te tehnologije, znanja, prenesemo tudi preko meja.
Andrej Fideršek: Pri vzornem investitorju je morda vzporednica z življenjem brez odpadkov, kjer se vsa odgovornost prenaša na posameznika. Vendar je to premalo. Potreben je sistemski pristop. Ko sem šel v obnovo hiše brez odpadkov, je bil problem predvsem, da nisem mogel najti izvajalca za sonaravno obnovo. Trg še ni tako razvit, da bi se več ljudi odločalo za sonaravno gradnjo.
