Pri gradnji HE najboljše tehnologije, tudi z vodami do samooskrbe – EOL 147

V končni verziji NEPN so ponovno vključeni vodni viri, kar pomeni, da niso zaprta vrata za gradnjo novih vodnih elektrarn do leta 2030. Katere usmeritve okoljskega poročila za NEPN so po vaše utemeljene in katere ne?

Za Slovenijo je že danes življenjskega pomena, da ima v vseh strateških in v operativnih dokumentih opredeljeno upravljanje z vodami. Površinskimi kot podzemnimi, torej tudi s pitno vodo. Pri upravljanju z vodami gre za širši vidik. Upravljati je potrebno področja urbanizma, zaščite pred poplavami, kmetijstva, gospodarstva, družbe, narave, pitne vode in nenazadnje rabe energetskega potenciala, torej gre za preplet praktično vseh vidikov. Pri vplivih na okolje ne gre le za naravo, pač pa je potrebno upoštevati prevladujoč javni interes ter izvesti omilitvene in izravnalne ukrepe, pri tem pa upravljati z naravo na nivoju države.

Kako torej s hidroelektrarnami?

Gradnja HE Mokrice ne pomeni samo gradnje HE, temveč gre za državni strateški večnamenski projekt infrastrukturnih ureditev. Izpostavljam dokončanje sistema zaščite pred poplavami v Posavju in izgradnje HE na osnovi specialnega zakona, ki odraža širši interes. Od zaščite pred poplavami do proizvodnje električne energije iz obnovljivega vira, vode. Vse upravne postopke do pričetka gradnje je seveda potrebno izvajati v skladu z zakonodajo, vendar hitro in prioritetno, da se čim prej dosežejo strateški državni cilji, med ostalim tudi glede deleža OVE v končni rabi energije.

Raba hidroenergetskega potenciala je za Slovenijo absolutno utemeljena, seveda pa so potrebni tudi drugi viri električne energije. Mislim na nuklearno energijo. Kot suverena država moramo biti vsaj na področju oskrbe z električno energijo samooskrbni. Večje naslanjanje na uvoz električne energije prinaša prevelika tveganja. Potrebujemo realne izračune, predvsem pa realne roke za izvedbo. Velikim tveganjem se izpostavljamo tudi, po nekaterih ocenah, prevelikim pričakovanjem pri proizvodnji električne energije iz sončnih elektrarn in učinkoviti rabi energije. Po nekaterih izračunih bi morala imeti vsaka tretja hiša v Sloveniji sončno elektrarno. Je to realno? Seveda moramo biti ambiciozni, vendar realni in obvladovati tveganja.

Toda strokovne ocene o zdajšnjem deležu hidroelektrarn k skupni energetski oskrbi in o možnosti za izrabo vod do 2030 so različne. Tudi o tem, ali dajo bistven prispevek k povečanju deleža OVE v energetiki. Hkrati se Slovenija ne približuje cilju o 27 % deleža OVE v končni rabi energije, kot je zapisan v NEPN. Kaj bi bilo potrebno spremeniti?

Danes v hidroelektrarnah proizvedemo približno eno tretjino električne energije, ki se porabi v Sloveniji. Leta 2018 so proizvedle 4.610 GWh električne energije, kar je zadoščalo z oskrbo približno 1,15 milijona povprečnih slovenskih gospodinjstev. Načrtovana proizvodnja iz HE je v višini približno 1.000 GWh, kar zadošča za oskrbo nadaljnjih 250.000 povprečnih slovenskih gospodinjstev. To predstavlja nekaj več kot 21 % povečanje oskrbe z električno energijo iz velikih HE. Torej je usmeritev v rabo hidroenergije iz velikih in črpalnih HE ter čimprejšnja izvedba teh projektov prava smer. To je prava pot tudi v luči prilagajanja podnebnim spremembam in prehodu v brezogljično družbo ter gospodarjenja z vodami in naravo.

Težave nastajajo pri umeščanju hidroenergetskih objektov v prostor, saj postopek pridobivanja okoljevarstvenih in drugih dovoljenj vključuje več deležnikov. Zaradi različnih interesov prihaja do zamud pri gradnjah. V NEPN je zdaj vključen inštrument prevlade javnega interesa nad drugimi interesi, kar lahko prepreči zastoje. Vendar bi moralo investitorje to določilo še bolj zavezati k izpolnitvi okoljskih zahtev in uvajanju najboljših tehnologij. Kaj lahko izpostavite pri vaših gradnjah in kako sodelujete z različnimi deležniki?

Za HE in infrastrukturo na Spodnji Savi so bili izvedeni vsi z zakonodajo predpisani postopki. HE in objekti imajo uporabna dovoljenja. Torej so postopki in objekti zakoniti. Se je pa zakonodaja s področja prostora, okolja in narave zadnja leta spreminjala, tako da so se postopki in procesi umeščanja v prostor ter pridobivanja soglasij in dovoljenj žal podaljšali. Kot primer lahko izpostavimo HE Mokrice z infrastrukturo, za katero se je postopek pričel leta 2006. Po 14. letih pa še ni ne okoljevarstvenega soglasja ne gradbenega dovoljenja. Za primer, za HE Arto – Blanca z infrastrukturo je bil postopek izveden v približno dveh letih. Takšna zakonska ureditev oziroma njene spremembe so škodljive za uspešno in učinkovito vodenje strateških projektov. Onemogočajo doseganje ambicij in ciljev države. Že sedanja zakonodaja predvideva inštrument prevlade javnega interesa nad interesom ohranjanja narave, vendar na večnamenskem strateškem državnem projektu na Spodnji Savi do sedaj v postopkih ni bilo ocene vplivov na naravo, zaradi katere bi bilo potrebno izvesti ta postopek.

Torej ne bo sprememb?

Inštrument prevlade ne pomeni, da se bo investitorje še bolj zavezalo k izpolnjevanju okoljskih zahtev, saj morajo biti že sedaj izpolnjenje. Na Spodnji Savi so bile. Upoštevali smo tudi primere dobre prakse, predvsem iz tujine. Na primer, za prehode za vodne organizme ni bilo referenc v Sloveniji. Uporabljali smo najboljše možne tehnologije oziroma tehnologije BAT.

Tudi z deležniki sodelujete?

V družbi HESS izvajamo vključujoč in proaktiven sistem sodelovanja z vsemi deležniki pri projektu, kar pomeni tudi upravne organe, zavode in nenazadnje lokalno skupnost. Vzpostavili smo poseben odbor za spremljavo projekta. Tudi zaradi takšnega pristopa so bili sicer dolgotrajni in zapleteni postopki izvedeni, kar je bilo oziroma je najhitreje možno. Vendar smo v zadnjem obdobju priča akcijam nevladnih organizacij in civilnih iniciativ, ki so večinoma maloštevilne. Torej ne morejo predstavljati reprezentativnega vzorca. Apriori in neargumentirano nasprotujejo določenim projektom in rešitvam ter ne predstavljajo izvedljivih in upravičenih alternativnih rešitev. Ne sprejemajo k cilju usmerjenega sodelovanje in mehanizma prevlade druge javne koristi.

Kako bo s HE Mokrice?

Za HE Mokrice in pripadajočo infrastrukturo je bil leta 2013 sprejet državni prostorski načrt. V skladu z zakonodajo je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje in čezmejni postopek ter za realizacijo plana določeni omilitveni ukrepi. Po pravnem tolmačenju je sprejet državni prostorski načrt pravno dejstvo. Torej ni več vprašanje, ali HE Mokrice s pripadajočo infrastrukturo bo ali ne bo. HE s pripadajočo infrastrukturo bo. Gre pa za zaključno fazo državnega strateškega večnamenskega projekta, ki je brez te zaključne faze invaliden v luči zaščite pred poplavami, namakanja in drugih koristi do proizvodnje električne energije. V družbi HESS smo prepričani, da se bo z nadaljnjim strokovnim, sodelujočim, proaktivnim in k cilju usmerjenim delom vseh deležnikov gradnja lahko pričela še v letu 2020.

Vendar podnebne spremembe vplivajo na vodno moč slovenskih rek in opozarjajo investitorje z izrabo vodne energije. Kako je to vplivalo na proizvodnjo vaših elektrarn lani in kako v prvih letošnjih dveh sušnih mesecih? Kako ste pripravljeni na izrazita vodna nihanja in na manj padavin in kaj kažejo vaši razvojni scenariji do leta 2030?

Podnebne spremembe pomenijo tudi spremembe padavinskih in posledično odtočnih režimov. To smo že doživeli oziroma doživljamo. Nekoč smo imeli dve stabilni deževni obdobji, spomladi in jeseni. Imeli smo precej snega, posledično smo imeli spomladi in jeseni velike pretoke, občasno tudi izjemne poplave. Vse to se je spremenilo in se spreminja. Praktično se izjemne količine padavin lahko pojavijo kadarkoli v letu, saj smo imeli velike pretoke tudi že v mesecu septembru, pa daljša sušna obdobja in nizke pretoke tudi v nekoč značilnih pozno jesenskih mesecih. Klimatologi pojasnjujejo, da se padavinski režim za naše območje spreminja v smeri večjih količin samo v zimskem obdobju. Pojasnjujejo, da je količina padavin približno enaka, le da je njihova intenziteta višja. Glede na višanje temperatur sem mnenja, da bo še več izhlapevanja in posledično bi moralo biti še več padavin, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi povečanje količin vode zaradi topljenja ledenikov. Torej bi moralo biti vode še več. Je pa vprašanje, kje in v kakšni dinamiki bodo padavine. Ravno zaradi tega je za Slovenijo življenjskega pomena upravljanje z vodami.

Na kakšen način?

Z državnimi strateškimi večnamenskimi projekti na rekah, ki vključujejo rabo hidroenergije, tudi s črpalnimi HE, ter polja za bogatenje podzemnih voda. Reka Sava ima hudourniški značaj in ta karakter je bil upoštevan oziroma ohranjen pri projektu na Spodnji Savi. Enako bi morali upoštevati na projektu na Srednji Savi. V naših razvojnih načrtih smo se zelo ambiciozno usmerili tudi v proizvodnjo električne energije iz velikih sončnih elektrarn. Ocenjujemo, da je na območju HE na Spodnji Savi možno zgraditi do 40 MW sočnih elektrarn. Usmerjamo se v usklajeno obratovanje oziroma proizvodnjo električne energije iz sočnih elektrarn in HE, saj lahko v akumulacijah shranjujemo v sončnih elektrarnah proizvedeno električno energijo in jo pošiljamo v sistem, ko je proizvodnja v sončnih nižja ali je ni. Razvijamo pa tudi področje proizvodnje vodika iz električne energije.

NEPN med drugim predvideva, da bo Slovenija uvozila okrog 25 % električne energije. Kaj bi moral storiti energetski sektor za zmanjšanje uvoza, kaj lahko pri tem prispevajo vodni viri?

Uvoz električne energije pomeni uvozno odvisnost in izpostavljanje tveganju, da električne energije v nekaterih primerih celo ne bo mogoče uvoziti in je torej ne bo. To pomeni, da se v današnji, na električni energiji temelječi družbi, ustavi delovanja družbe, kot jo danes poznamo. Izpostavljamo se tudi tveganju visokih cen električne energije, saj tržno gospodarstvo temelji na ponudbi in povpraševanju. Manjša, kot je ponudba, višje so cene. Manj kot bo imela Slovenija lastnih virov, manjša bo pogajalska moč glede cen električne energije. Višje cene pa prizadenejo tako gospodinjstva kot gospodarstvo, ki postane manj konkurenčno. To pomeni razvojno nazadovanje Slovenije. Zaradi vpliva in pomena električne energije prevelika uvozna odvisnost zmanjšuje našo suverenost in samostojnost.

Kako vlaganja v hidroelektrarne vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva in posameznih območij?

Na primeru državnega strateškega večnamenskega projekta na Spodnji Savi vidimo, da lahko takšne projekte v več kot 90 % realizirajo slovenski izvajalci del in dobavitelji opreme. To je velik prispevek k slovenskemu BDP. V času gradnje okrog 0,3 % na letni ravni. Gre še za dela in dobave opreme v fazi obratovanja in vzdrževanja. Ta delež je sicer v strukturi BDP nižji, ker so vrednosti nižje kot v času investicije, je pa prisoten denarni tok, ki poganja del slovenskega gospodarstva. HE v času obratovanja plačujejo vodno povračilo, koncesijsko dajatev ter druge z zakoni opredeljene dajatve v proračune države in občin, tudi v vodni sklad, kar predstavlja nov finančni vir. Med ostalim za nove infrastrukturne projekte. V obdobju koncesije se tako v proračune in vodni sklad vplača 6-krat več denarja, kot je vložek države v infrastrukturo. So pa še drugi posredni učinki, ker tovrstni državni strateški projekti omogočajo potencial za razvoj na področju kmetijstva zaradi namakanje in ugodnega stanja podzemnih voda, za šport in rekreacijo na vodi in ob njej za turizem. Slednje je priložnost za gospodarski razvoj lokalnega okolja.

Nedavno strokovno srečanje o problematiki upravljanja z vodami v Sloveniji je dalo nekaj zanimivih pobud in odprlo več vprašanj. Pozablja se na podatek, da je letna količina razpoložljive vode v Sloveniji okoli 33,9 km³, kar pomeni 17.000 m³ na prebivalca. To nas uvršča v evropski vrh, izkoristimo jo malo. Znamo upravljati z vodami, so upravičene pobude za zadrževalnike, akumulacijske bazene, druge rešitve?

V Sloveniji imamo ogromno teoretičnega znanja, nekaj manj pa žal praktičnih izkušenj zaradi manjšega števila izvedenih projektov. Potencial torej imamo, razumeti pa moramo nujnost takojšnjega in hitrega proaktivnega ukrepanja. Zaradi prilagajanja podnebnim spremembam ter drugim dolgoročnim politikam in ciljem. Gre za razvoj, ki mora Sloveniji omogočiti razmere za preživetje in življenje, predvsem pa za samozadostnost in samostojnost, ko gre za vodo, hrano in energijo.