Ludvik Hriberšek, Komunalno podjetje Ormož:
»Osnovna pomanjkljivost, ki jo vidim pri sistemu ravnanja z OEEO, je, da smo vsi premalo uspešni v ozaveščanju. Pri nas na ormoškem koncu smo zelo blizu meje in dogaja se nam, da nam sivi trg – Romi in madžarski gostje – odnašajo in uničujejo OEEO, kar povzroči, da zelo veliko te opreme pride osiromašene do predelave. Kajti iz televizorjev, na primer, se odnašajo male količine bakra, veliko predmetov konča ob cestah v jarkih, v gozdovih. Na eni strani se namreč občani želijo rešiti te opreme, na drugi strani pa jo mi kot izvajalci javne službe pobiramo in dobimo poškodovano v zbirni center. To se bo spremenilo, če bomo vsi vključeni, tudi mi, ki smo odgovorni za zbiranje in odvoz, preprečili ropanje. Tudi imetniki odpadkov so odgovorni, da te opreme ne dobijo razne skupine in preprodajalci, preden postane odpadna, temveč tisti, ki vedo, kako kakovostno ravnati z odpadki te vrste. Težke kovine in kovine OEEO lahko zelo škodljivo vplivajo na okolje.«
Kornelija Krese, Eventus Novo mesto:
»Ključni problem je v neusklajenem sistemu, pojavlja se ogromno sivega zbiranja, veliko je osiromašenih odpadkov EE, ki jih dobijo predelovalci. Na našem segmentu trgovcev je veliko »freeriderjev«, majhnih podjetij, ki končne izdelke uvažajo in dejansko ne financirajo shem. Potrebna bi bila poenostavitev zakonodaje, saj je za tiste, ki smo manjši zavezanci in predstavljamo le en del segmenta v tem sistemu, to preobsežno.«
Tadej Ferlež, Simbio Celje:
»Mi kot zbiralci nimamo večjih težav z zbiranjem OEEO, težave imamo samo pri kakovosti dobljene OEEO. V glavnem dobimo izropano. Količine so zadovoljive, saj smo kar aktivni. Imamo zbirne centre v vseh občinah, ki jih pokrivamo. Eden od načinov, kako bi lahko to rešili, je, da bi odpadke pobirali po gospodinjstvih, ali odpadek, če ne vsebuje več teh surovin, prekvalificirali v drugo vrsto odpadka, ampak potem to ne bi bila več elektronska oprema.«
Irena Vadjunec, Kemis:
»V podjetju Kemis smo zbiralci shem, sodelujemo predvsem s podjetjem ZEOS in njihovi problemi so na koncu tudi naši problemi. Problem npr. je pri zbiranju sijalk – kako se zbirajo, kako prihajajo do nas, količine se manjšajo, kar je tudi problem za nas, saj potem, ko izvažamo v tujino, nimamo dovolj velikih možnosti, da bi se pogajali za cene. S hladilniki in podobnimi aparati se srečujemo predvsem pri pridobivanju izvoznih dovoljenj za ZEOS, sicer pa neposrednih stikov z EEO nimamo. Problem je v shemah, ki jih je preveč, med sabo nimajo določenih jasnih deležev, prav tako pa je neobvladljiv sivi trg, kjer se vredne surovine poberejo iz opreme.«
Damjan Zore, Aerosol:
»Pri nas so se problemi pojavili predvsem zato, ker nismo vedeli, kam skladiščiti OEEO. Opraviti imamo v glavnem s servisi, tako da imamo razna tiskana vezja, ki jih še skladiščimo pri nas, zdaj pa bo treba zaloge nekam preseliti. Zato moramo poiskati nekoga, ki bi bil partner, da mu to lahko predamo, saj bomo po novem opremo predali naprej v reciklažo. Zato je ta seminar za nas iztočnica.«
