Trajnostne kompetence zaposlenih

| Avtor: Jošt Žagar |


Oktobra in novembra so člani Zelenega omrežja Slovenije sodelovali na natečaju »Uspešne trajnostne prakse upravljanja zaposlenih«. S svojimi inovativnimi praksami so navdušili Telekom Slovenije, Salus, Sava Re in Slovenska turistična organizacija, največ glasov publike pa so si s svojimi trajnostnimi izzivi prislužili pri podjetju dm Slovenija. S projektom so uspeli pritegniti širok krog svojih zaposlenih, ki so spoznali, kako lahko z majhnimi spremembami pripomorejo k bolj trajnostni prihodnosti. Natečaju je sledila konferenca, kjer je mag. Vanesa Čanji predstavila ključne kompetence za doseganje trajnostnih ciljev v organizacijah, sledile pa so predstavitve praks podjetij, ki so sodelovala na natečaju.


Trajnostnega upravljanja in razvoja ni brez zaposlenih, ki lahko s svojimi znanji, kompetencami, idejami, izkušnjami in medsebojnimi odnosi ustvarjajo trajnostno vrednost podjetja. Tema je še posebej aktualna v luči aktualne slike trga delovne sile, saj je prav trajnostno upravljanje zaposlenih ključ za uspešnost podjetja ter pridobivanje in ohranjanje talentov.

Z zmagovalno rešitvijo je največ glasov pritegnila družba dm Slovenija, ki je prepričala s pilotnim projektom Trajnostni izzivi. Sodelavce so vključevali v različne trajnostne izzive, s katerimi lahko vsak prispeva k trajnostni prihodnosti. S projektom so med drugim dosegli, da vsaj 50 % zaposlenih tudi po končanem projektu nadaljuje s trajnostnimi praksami.

Podjetja so nastopila z inovativnimi rešitvami

S svojimi praksami so bila inovativna tudi ostala podjetja. Telekom Slovenije je predstavil, kako s prenosom znanja in s spodbujanjem inovativnosti krepijo kompetence zaposlenih. Zagotavljajo spodbudno in prijazno delovno okolje, odprto za inovativnost, izvajajo napreden razvojno-izobraževalni program, vzpostavljen imajo digitalni nabiralnik idej ter skrbijo za ključne in perspektivne kadre. Pomena vključenosti zaposlenih v trajnostne aktivnosti, s katerimi gradijo boljši svet, se zavedajo tudi v Savi Re, kjer s pobudo »Srce za svet« zaposleni z različnimi pobudami in projekti pomagajo ljudem v stiski. S komunikacijskim projektom »Never Alone« gradijo odgovorno in privlačno podobo delodajalca, sistematično pa izvajajo tudi promocijo zdravja na delovnem mestu.

Slovenska turistična organizacija (STO) je na natečaju nastopila s projektom »Zelena in zdrava pisarna, prijazna Sloveniji«, s katerim že vrsto let skrbi za prijazno delovno okolje zaposlenih in jih vključuje v zelene aktivnosti. V Salusu zaposlene k trajnostnemu delovanju spodbujajo tudi z nagradno igro, preko katere zaposlene ozaveščajo o gradnikih trajnosti v podjetju in delijo eko darila.

Ključne trajnostne kompetence

Ob zaključku natečaja smo v okviru Akademije Zelena Slovenija pripravili spletno konferenco. Poskušali smo najti odgovore na vprašanja, kako trajnostno upravljati z zaposlenimi, katere kompetence so pomembne za doseganje trajnostnih ciljev, kako razvoj trajnostnih kompetenc vključevati v programe za zaposlene ter kako so lahko zaposleni vključeni v trajnostni razvoj podjetja oz. organizacije? Po razglasitvi zmagovalca natečaja je direktorica Fit media, d.o.o., mag. Vanesa Čanji predstavila trajnostno upravljanje zaposlenih in ključne trajnostne kompetence za doseganje trajnostnih ciljev v organizaciji. Poudarila je, da so se trajnostne kompetence pojavile kot odgovor na disrupcije trga, zahteve trgov B2C in B2B, zahteve lastnikov in vlagateljev, nezadostno integriranost v tradicionalne profile, družbene in okoljske izzive na globalni in lokalni ravni ter na potrebo po privabljanju novih kadrov in talentov.

Višji trajnostni cilji zahtevajo specifične kompetence

Za trajnostno preobrazbo podjetja oz. organizacije je potrebno razvijati vrednote, znanja, spretnosti ter odnose za trajnostno življenje delo in ravnanje. Kot je pojasnila mag. Vanesa Čanji, se obseg znanj na tem področju hitro povečuje. Zahteve po hitrih spremembah so vse pogostejše, formirana znanja, ki jih je nazadnje potrebno integrirati, pa so specialistična, z več področij in med seboj prepletena. Gradniki kompetenc za trajnostnost tvorijo štiri glavna področja, in sicer poosebljanje vrednot trajnostnosti, sprejemanje celovitosti v trajnostnosti, zamišjanje trajnostnih prihodnosti in delovanje za trajnostnost. Potrebno pa je graditi tudi več ravni trajnostnih kompetenc, pri čemer nadzorniki in najvišje vodstvo ne smejo več biti le tihi opazovalci: »Kot vemo, po novi zakonodaji, ki jo uvajajo tudi trajnostna razkritja in poročanja, se v skladu s standardi, ki jih sprejema Evropska unija, pričakuje, da ima najvišje vodstvo jasno definirane kompetence s področja trajnostnosti in da jih tudi nadgrajuje, o čemer se poroča. Hkrati se pričakujejo tudi kompetence nadzornih organov, tako zunanjih kot notranjih.« Predstavila je temeljna znanja s področja trajnostnega razvoja, specialistične kompetence na tem področju in orodja upravjanja trajnostnega razvoja, kamor med drugim spadajo tudi ogljični odtis, analiza življenjskega cikla (LCA analiza), ekodesign in standardi. Višji trajnosti cilji sicer zahtevajo bolj specifične kompetence.

Kako Telekom vlaga v znanje in razvoj zaposlenih?

Krepitev kompetenc zaposlenih s prenosom znanja in spodbujanjem inovativnosti je predstavila Lea Šmigoc iz Telekoma Slovenije, kjer imajo dobro razvit sistem prenosa znanj. Ta med drugim vključuje mentorstvo, coaching, e-izobraževanje in interne predavatelje. S ciljem strukturiranega, povezanega in načrtovanega prenosa znanj so v prenos znanj vključeni vsi zaposleni. V nadaljevanju je Šmigočeva podrobneje predstavila program S.M.A.R.T., kompetenčni center za vodenje ter prepoznavanje, spodbujanje in razvijanje potencialov posameznikov. Razvili so tudi program za upravljanje inovacij Brihta 3.0.

STO trajnostnost krepi znotraj pisarn

Alenka M. Breznik, STO, je predstavila zeleno in zdravo pisarno, prijazno Sloveniji. Pri STO so sicer že pridobili certifikate družini prijaznega podjetja in družbeno odgovornega delodajalca. Sprejeli so 16 ukrepov za izboljšanje upravljanja delovnih procesov in kakovosti delovnega okolja ter 9 trajnostnih in 12 temeljnih ukrepov pri organizacijskem upravljanju. Izdali so brošuro zelene pisarne, ki so jo razširili na deležnike in splošno javnost. Vključuje pet vsebinskih področij, in sicer odpadke, energetiko, vodo, promet in zdravje. V svoje aktivnosti, kot je npr. zaveza za izločanje plastike iz slovenskega turizma, so vključili deležnike, kot so hotelirji, gostinci, destinacije in organizatorji. Predstavljeni sta bili tudi vodna zaveza in zaveza za trajnostno gastronomijo Slovenije. STO je uvedla Zeleno shemo slovenskega turizma, kamor so že vključene vodilne slovenske destinacije, ki skupno beležijo 97 odstotkov vseh turističnih prihodov. V okviru Evropske turistične komisije si prizadevajo za vzpostavitev Evropske zelene sheme.

Bi si upali sprejeti dm-ove trajnostne izzive?

Špele Pirc iz dm Slovenija je predstavila, kako so s trajnostnimi izzivi prišli do trajnostnih sprememb med zaposlenimi. Trajnostni izzivi so projekt, ki so ga pripravili v juliju in avgustu in je namenjen najširšemu krogu zaposlenih. Želeli so pokazati, kako lahko na različne načine, z majhnimi spremembami, vsi skupaj pripomorejo k bolj trajnostni prihodnosti, v kateri je vredno živeti. K odgovorom na izzive so bili povabljeni vsi zaposleni. Delali so po skupinah, pri čemer se je vsaka zase odločila, kaj bo delala.

Izzivi, ki so se jih lahko lotili zaposleni, so bili sledeči: lončnice v pisarnah, veganski teden, nabiranje korakov, uporaba trajnostnega brskalnika, teden brez zavržene hrane, teden neuporabe dvigala, teden brez tiskanja, teden brez naročanja hrane, mesec aktivnega odmora, varčevanje z vodo in energijo, teden zero waste malice, alternative prevoza na delovno mesto in donacija izbranemu društvu/projektu.

Glede izzivov so pri podjetju vzpostavili usmeritve in podporo, predvideli pa so tudi trajnostne nagrade. Pri podjetju so presegli zastavljene cilje, med katerimi so bili sodelovanje vsaj 10 odstotkov zaposlenih in vsaj 50 odstotkov oddelkov ter zagotovitev, da bo vsaj 50 odstotkov sodelujočih nadaljevalo s trajnostnimi praksami. Med več kot 100 sodelujočimi so bili sodelavci iz vseh resorjev in z različnih ravni. S pozitivnimi izkušnjami nameravajo projekt izvajati vsako leto, pri čemer bodo izzive nadgradili in tako širili trajnostnega duha med zaposlenimi.

Sava Re družbeno in okoljsko odgovorna z več pobudami

Gradnjo družbene in okoljske odgovornosti z zaposlenimi in za zaposlene pri Zavarovalni skupini Sava pa je predstavila Klara Hauko iz družbe Sava Re. V okviru pobude »Naša srčna dejanja« vsak izmed zaposlenih en dan v letu nameni za prostovoljstvo, in sicer v dobro ljudi in okolja. V celotni skupini je letos že sodelovalo več kot tisoč zaposlenih, ki so skupno za dobra dejanja korporativnega prostovoljstva namenili čez 3.740 delovnih ur. V okviru pobude »Stopimo skupaj« organizirajo različne akcije med letom, ki so namenjene zbiranju pomoči za socialno šibke, nenehno pa prav tako spodbujajo in izobražujejo zaposlene na področju okoljskih in družbenih tematik. Dobre izkušnje imajo tudi iz časa epidemije, ko so dogodke organizirali prek spleta. Pripravili so tudi izzive, kot so npr. posaditev lončnic, s katerimi so obdarili stanovalce domov za starejše. Prav tako pri zavarovalni skuini izvajajo promocijo zdravja na delovnem mestu s širokim naborom aktivnosti, namenjenih krepitvi duševnega in telesnega zdravja. Vse navedeno služi kot podlaga izvajanju komunikacijske strategije in ustvarjanju podobe odgovornega in privlačnega delodajalca.


Video

Natečaj