Prepoznavanje potenciala logistične dejavnosti ob petem koridorjut – EOL 82/83

Osredotočimo se na dogajanje ob petem koridorju, ki povezuje Barcelono s Kijevom. Poleg te glavne poti so del petega koridorja še tri veje, ki vodijo proti jadranskim pristaniščem, in ena, ki povezuje peti in četrti koridor v Bratislavi. V Sloveniji ena veja povezuje peti koridor z Luko Koper, v Budimpešti pa se odcepita dve veji, in sicer ena proti Reki in ena skozi Sarajevo proti pristanišču Ploče. Koridor obsega cestno, železniško omrežje, letališča in pristanišča ter pomeni najustreznejšo povezavo južno od Alp. Železniška proga vzdolž koridorja, ki je v dokaj slabem stanju, potrebuje modernizacijo in nadgradnjo, cestne povezave pa so večinoma dobre.

Kljub neodločnosti in omahovanju ključnih odločevalcev, metanju polen pod noge tistim, ki kljub temu verjamejo v potencial in imajo ideje, in postopnemu brisanju naše države s seznama primarnih destinacij za umestitev velikih globalnih logistov, se v Sloveniji ne bi smeli tako zlahka predati. K reševanju problematike je treba pristopiti celostno. Poleg prometne infrastrukture na ocenjeni pomen koridorja močno vplivajo tudi logistična infrastruktura in storitve, ki privabljajo tokove. Po mnenju dr. Braneta Semoliča (LENS Living Lab®) so sodobna podjetja majhna in agilna. Podjetja se danes hitreje in pogosteje odločajo za selitve svojih kapacitet bliže strankam, zato morajo tudi občine in regije začeti privabljati podjetja v svojo sredino in ne smejo videti financiranja svojega delovanja samo v napajanju iz nacionalnega proračuna in prodajanja zemljišč. Morale bi prepoznati, da je logistična infrastruktura enako pomembna, kot so komunalna ureditev gradbene parcele, inovativne storitve in tiste, ki lahko naredijo peti koridor aktualnejši od bližnjih. Velik potencial se skriva v javno-zasebne partnerstvu, ki omogoča hitro umeščanje podjetij v lokalni prostor in njihove enako hitre umike iz njega.

Pobude k usklajenemu delovanju tudi v Savinjski regiji

Na pobudo Razvojne agencije Savinjske regije je celjska Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru pristopila k oblikovanju smernic za celovit in trajnostno naravnan razvoj logistične dejavnosti v Savinjski regiji, skozi katero poteka peti koridor. Razmere namreč narekujejo temeljit premislek o učinkoviti trajnostni izrabi obstoječe infrastrukture, premišljeno načrtovanje ravnanja s prostorom in viri v prihodnosti, iskanje novih načinov privabljanja podjetij, dolgoročnega financiranja lokalnih skupnosti ter ustvarjanja prijetnega okolja za sobivanje prebivalstva in gospodarskih subjektov. Tovrstna prizadevanja presegajo zmožnosti posameznih občin ali podjetij, ki so si za komunikacijo in nove načine povezovanja prizadevala že takrat, ko je potekal projekt.

Projektna skupina Fakultete za logistiko, sestavljena iz raziskovalcev in diplomantov, je izsledke raziskave predstavila na oktobrskem posvetu Logistična dejavnost – regijski razvojni potencial, ki se je odvil v prostorih Fakultete za logistiko v Celju. Dogodek lahko ocenimo kot uspešen kljub skromni udeležbi županov in gospodarstvenikov.

Glavni potencial Savinjske regije so njeni ljudje in njihova sposobnost sooblikovanja in zagovarjanja celovitih rešitev. Potrebne so namreč uspešno izvedene dejavnosti, ki bi v Savinjski regiji prispevale k blaginji občin in h krepitvi konkurenčnosti podjetij. Ugotovljeno je bilo, da je treba preiti od ponavljajočih se posnetkov trenutnega stanja k načrtovanju in izvrševanju.

Po obširni razpravi je bila izpostavljena potreba po prostorskem planu ter strategiji in nacionalnem programu Republike Slovenije za logistiko. Poslovnežem povzroča težave pridobivanje strank na eni strani in vlagateljev za odlične poslovne ideje na drugi strani. Prisotni so tudi ugotavljali, da so individualni napori prisotni, vendar jih je težko in zamudno spraviti v nacionalno resolucijo ali pa celo njihovo realizacijo zavirajo nasprotovanja lokalne konkurence. V teh primerih bi bilo smiselno vključiti stroko, da bi podala mnenje in da bi prišli do hitrejših in sprejemljivejših rešitev, ki dajejo več. Vsi so se strinjali s potrebami po dogovarjanju med različnimi, z logistiko povezanimi deležniki na regijski ravni, so se pa vsi zavedli, kako velik izziv je to za posameznike, ki bodo pri tem sodelovali. Sinergija med konkurenti je mogoča tudi v logistiki in prav tako velja, da se skupaj doseže več. Enotna ugotovitev je bila tudi ta, da kapitala v Savinjski regiji ni, bo pa na razpolago v večletnem finančnem okviru 2014–2020. Udeleženci so se strinjali s predlogom, da bi se ustanovila projektna skupina, ki bi izdelala podlago za nadaljnje ukrepanje. Hkrati si je treba prizadevati, da bo tudi slovenska politika spoznala vseslovenski potencial logistike in pristopila k ustvarjanju razmer za razvoj v regijah in državi. Ta trenutek pa bi morali v Savinjski regiji pričakati povsem pripravljeni.

Slab odziv gospodarstva

Dekan Fakultete za logistiko, izredni prof. dr. Bojan Rosi, je o projektu izjavil: »Zelo me veseli, da je bila Fakulteta za logistiko kot glavna in edina raziskovalno-izobraževalna ustanova v Savinjski regiji prepoznana in povabljena k delu pri projektu Logistična dejavnost – regijski razvojni potencial. Še enkrat smo pregledali trenutno stanje logistične dejavnosti v Savinjski regiji. Razočaran sem nad slabim odzivom podjetij v regiji, saj smo k sodelovanju telefonsko povabili več kot tisoč podjetij in od tega prejeli manj kot deset odstotkov izpolnjenih anketnih vprašalnikov, še manj podjetij pa se je pozneje udeležilo posveta na Fakulteti za logistiko. V celjski regiji se izobražujejo logistični strokovnjaki, ki so usposobljeni za raziskovanje, vendar pravih rezultatov raziskovanja ni, če je odzivnost okolja slaba. Pohvalil pa bi sodelujoče pri projektu in vse, ki so se posveta udeležili in ustvarili odlične okoliščine za ponoven začetek iskanja celostnih rešitev. Na Fakulteti za logistiko premoremo kadrovski potencial, ki je kos logističnim izzivom današnjega časa, vendar je potrebno tudi povpraševanje na trgu. Če podjetja ne čutijo potrebe po izboljšanju svoje logistike in po povezovanju za doseganje sinergijskih učinkov z drugimi podjetji v logistiki v regiji in državi, ima stroka zaprto pot k rešitvam, saj se moramo tudi mi obnašati gospodarno. Sodelovanje z Razvojno agencijo Savinjske regije je še en dokaz dobrega sodelovanja teorije in prakse, intelekta z uporabnostjo, vendar samo to brez dejavnejšega vključevanja gospodarstva ni dovolj za preskok od posnetka stanja k rešitvam in napredku.«

Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je med drugim povedal: »Dejstvo je, da je slovenski trg majhen in da delujemo v krizi, ki razvoj upočasnjuje in ga postavlja pred težke izzive. Res je tudi, da slovenski logistični centri niso tehnološko najnaprednejši, če jih postavljamo ob bok tistim iz razvitejših držav. Vendar pa se moramo ob tem zavedati logističnega potenciala, ki ga s svojo osrednjo lego in pomembnimi transportnimi potmi nosi naša regija. Zato se moramo vsi subjekti, podjetniki, lokalne skupnosti in druge organizacije truditi za vzpostavitev mreže, ki bo dolgoročno odpirala možnosti za razvoj vseh vpletenih, privabljala nov kapital in z njim vzdigovala konkurenčnost naše regije kot celote. Vse to pa zahteva premišljeno, sistematično, ekonomično in vizionarsko ravnanje s prostorom, viri in informacijami. Gospodarna notranja povezava v celotni Sloveniji lahko zagotavlja lažje in boljše mednarodne povezave, kar pomeni, da je nujno povezovanje transportnih in gospodarskih subjektov oz. sistemov.«

Člani projektne skupine, diplomanti FL UM Samo Jamnik, Katja Baškovič, Jerneja Mašera: »Projekt Logistična dejavnost – regijski razvojni potencial je bil zasnovan zaradi pregleda trenutnega stanja logistične dejavnosti v gospodarstvu in z željo prepoznati potrebe in napovedi podjetij, povezane z razvojem logističnega potenciala v Savinjski regiji s širšo okolico. Menimo, da sta slaba odzivnost in maloštevilčen odziv podjetij odsev trenutne situacije slovenskega gospodarstva. S predstavitvijo izsledkov smo prisotne želeli spodbuditi k razmisleku, kje se vidijo pri razvijanju logistične dejavnosti in kakšen delež so pripravljeni prispevati k razvoju. Podobne raziskave bi priporočili tudi drugim slovenskim regijam.«

Primer dobre prakse v Vrtojbi

Stojan Grgič: »V okviru projekta iCON, ki se financira iz evropskih skladov, nastaja skupina prevoznikov iz Slovenije in Italije, ki namerava na lokaciji Vrtojbe postaviti logistični konzorcij z imenom Golog. Na spletni strani http://www.golog.eu so vidni prvi rezultati združevanja in priprav za izvedbo projekta, ki se bo končal z gradnjo ustreznih skladiščnih površin ter pripadajočih servisnih objektov za intermodalno upravljanje tovora. Ocenjujem, da je peti koridor, ob katerem stoji tudi Vrtojba, regionalno in nacionalno pomemben. Dobro prakso na tem področju bi bilo smiselno razširiti tudi na druge regije ob koridorju in tako izkoristiti blagovne tokove, ki so na voljo, in privabiti nove. To je izziv in hkrati naloga vseh logistov ob tem koridorju in priložnost za tiste, ki bodo dovolj pogumni in bodo stopili na to novo pot. Lokacije ob koridorju se morajo prepoznati kot medsebojno nekonkurenčne in kot zametki mreže logističnih centrov, ki se bodo sposobni odzivati na potrebe zunanjih in lokalnih strank in jih bodo dodatno lahko uporabljale lokalne skupnosti.«

Kam usmeriti napore za premike v logistični dejavnosti?

Poleg tega, da se čaka na razplet dogodkov v zvezi z drugim tirom in Luke Koper, je treba po regijah ob koridorju prepoznati svoj potencial in ključne ter potencialne stranke. Pod drobnogled je treba postaviti urbanistične načrte na eni strani in potrebe logističnih akterjev na drugi strani ob prisotnosti logistične stroke. Napori morajo biti usmerjeni v:

prepoznavanje in mreženje ključnih deležnikov, ki bi morali pristopiti k oblikovanju celostno zasnovane strategije logistike v Republiki Sloveniji;

• združevanje/povezovanje v eni izmed spodnjih oblik:

–   združevanje logističnih podjetij na skupnih prostorih;

–   povezovanje v dejavnosti (npr. prevozniki, logistični sektor);

–   regijsko povezovanje občin, logističnih podjetij, stroke in preostalih zainteresiranih za načrtovanje in promocijo logistike, ki postaja del osnovne ureditve stavbnega zemljišča;

–   medregijsko povezovanje v logistiki, predvsem na taktični in strateški ravni (celovito načrtovati objekte in vsebine ob petem koridorju);

–   povezovanje na osnovi skupnih informacijskih rešitev;

• zbliževanje logističnih in proizvodnih podjetij, kar naj bi se odrazilo v povečevanju deleža najemanja (outsourcing) logističnih storitev pri proizvodnih in trgovskih podjetjih;
• premišljeno umeščanje logističnih objektov v prostor z upoštevanjem lege obstoječih objektov;
• razvijanje intermodalnih vozlišč ob petem koridorju, kjer je strokovno utemeljeno;
• iskanje novih in inovativnih storitev ob povečevanju stopnje avtomatiziranosti logističnih podjetij;
• iskanje načinov za pomoč podjetjem pri posodabljanju logistične infrastrukture in tehnologije;
• pogoste selitve proizvodnih podjetij naj bodo izziv za regijo in državo, da podjetjem ponudita privlačno delovno okolje po meri 21. stoletja;
• iskanje odgovora na vprašanje, kako je mogoče izkoristiti potencial tovornega tranzita v petem koridorju, da ne bo moteče za okolico;
• premislek, kaj prinaša javno/zasebno partnerstvo in kako bi se lahko celovito vgradilo v okolje regije in države.