Prehod k trajnostni oskrbi z energijo ima svojo ceno in zahteva celovit pristop – EOL št. 161

S ponudbo rešitev trajnostne energetske oskrbe (TEO) ponujate trgu postavitev sončnih elektrarn, vgradnjo baterijskih hranilnikov, toplotnih črpalk ipd. ter izvajate lastne projekte, kot so zamenjava razsvetljave s tisto, ki je energetsko učinkovitejša, postavljate električne polnilnice pred Merkurjeve trgovske centre … Kakšno je povpraševanje za vašo ponudbo na trgu in ali ugotavljate večje zanimanje za sončne elektrarne ali baterijske hranilnike?

Povpraševanje po sončnih elektrarnah je izjemno veliko. Čeprav smo velikega zanimanja izredno veseli, predstavlja na trenutke to določen organizacijski izziv, ki terja kakšen dan potrpljenja več pri strankah. Vendar je pri tovrstnih rešitvah za nas kakovost našega dela na prvem mestu. Mnogo potrošnikov, ki se zanima za sončno elektrarno, rešitev in njene prednosti že dobro pozna. Na Merkur pa se s svojim povpraševanjem obračajo predvsem zaradi dolgoletnega zaupanja in pozitivnih izkušenj, ki jih imajo z nami iz preteklosti. V pretežni meri kupce zanimajo predvsem prihranki. Ključna motivacija za naložbo je v tem, da bi se lahko dolgoročno razbremenili visokih računov za energijo. Zato jih zanima, v kolikšnem času se bo njihova naložba povrnila. Pri strankah, ki so že odločeni za nakup, pa so morda le še v dilemi, komu zaupati izvedbo. Za Merkur se odločajo predvsem tisti, ki jih prepriča kakovost naših fotonapetostnih modulov kanadskega proizvajalca Canadian Solar in dolgoročno jamstvo, ki ga nudimo kot podjetje s tradicijo. To je izrednega pomena, saj gre namreč za naložbo v rešitev, ki bo predvidoma obratovala 25 ali celo 30 let in več.

Pomemben segment trajnostne energetske oskrbe predstavljajo tudi toplotne črpalke. Mnogi, predvsem tisti, ki se primarno zanimajo za zamenjavo ogrevalne naprave s toplotno črpalko, povprašujejo po sočasni namestitvi sončne elektrarne, saj ta kombinacija dolgoročno prinaša najvišje prihranke pri stroških za energijo. Zato ponujamo našim strankam tudi tovrstne rešitve.

Je enak interes za baterijske hranilnike?

Je precejšen, vendar nekoliko manjši kot za sončne elektrarne, je pa tudi tu opaziti pozitiven trend. Baterijski hranilniki in njihove prednosti, predvsem v povezavi s sončno elektrarno, so pri potrošnikih še manj poznani. Zato se mnogo kupcev obrne na nas tudi v želji po več informacijah, ki jim jih seveda z veseljem podamo ter jim tudi ustrezno svetujemo. Kar nekaj kupcev, ki se je v zadnjem času odločilo za nakup baterijskega hranilnika Powerwall 2, že ima nameščeno sončno elektrarno. Pri teh strankah opažamo, da izrazit nakupni dejavnik predstavlja želja oz. namera po trajnostno naravnanem in tehnološko naprednem življenjskem slogu. Želijo biti energetsko čim bolj neodvisni, že imajo ali pa nameravajo kupiti električno vozilo in se jim zdi pomemben tudi njihov pozitiven prispevek okolju.

Kaj lahko torej takšna trajnostna oprema pomeni za gospodinjstvo ali za podjetje?

Takšne rešitve trajnostne energetske oskrbe predstavljajo v prvi vrsti predvsem dvoje: dolgoročno nižje in obvladljive stroške za oskrbo z energijo ter določeno stopnjo samozadostnosti pri oskrbi z energijo. Slednja je seveda močno povezana s prvo. Stranke, ki se odločajo za kombinacijo sončne elektrarne in baterijskega hranilnika, bodo v prihodnosti bistveno bolj neodvisne od morebitnih sprememb cen omrežnine in drugih omrežninskih postavk ter cen dobave električne energije.

Omenili ste, kdaj se kupcu povrne naložba v trajnostne rešitve. Kakšne so cene?

Cena sončne elektrarne je primarno odvisna od nazivne moči sončne elektrarne, v določeni meri tudi od tipa strešne kritine in razporeditve fotonapetostnih modulov na strehi. Za vsak tip strešne kritine namreč obstaja prilagojena aluminijasta podkonstrukcija, ki se sprojektira za vsako namestitev posebej. V Merkurju uporabljamo vrhunsko aluminijasto konstrukcijo nemškega proizvajalca K2 Systems z 12 letnim jamstvom na proizvod. Vsaka Merkurjeva sončna elektrarna je torej prilagojena strankinim potrebam, željam in seveda tudi tehničnim omejitvam. Glede na to, da cena rešitve ni enoznačna, posledično variira tudi enostavna doba vračila naložbe. Ta se pri sončnih elektrarnah praviloma giba med 6 in 9 let, pri najmanjših sončnih elektrarnah v 10 letih. Cena sončne elektrarne oz. bolje rečeno cena enega kilovata nazivne moči pada z velikostjo oz. močjo – večja kot je nazivna moč, nižja je cena na kilovat.

In baterijski hranilnik?

Pri prodaji baterijskih hranilnikov Powerwall 2 smo se povezali s slovenskim podjetjem NGEN, d.o.o., in oblikovali paketno ponudbo, ki vključuje tudi dobavo električne energije in vključenost v virtualno platformo baterijskih hranilnikov. Cena paketa z enim hranilnikom znaša med 9.200, v primeru namestitve sočasno s sončno elektrarno, in dobrimi 9.500 EUR v primeru samostojne namestitve z vključeno montažo in DDV. Pri večjih sistemih pa je cena odvisna predvsem od kompleksnosti montaže. Prinaša pa paketna ponudba tudi določeno prednost za stranke, saj, odvisno sicer od velikosti sistema hranilnikov, dobi odjemalec določeno količino električne energije po izjemno ugodni ceni oz. skoraj brezplačno.

Kako pa pri gospodinjstvih?

Tipična enostavna doba vračila naložbe v primeru namestitve samooskrbne rešitve za gospodinjstva, ki vključuje sončno elektrarno in baterijski hranilnik v paketni ponudbi NGEN, se ob upoštevanju današnjih cen omrežnine in električne energije giblje med 12 in 15 let. V primeru podjetij z merjenjem obračunske moči, torej s priključki s priključno močjo nad 43 kW, je ta doba tipično med 8 in 10 let.

Je namestitev baterijskih hranilnikov smotrna glede na trenutno veljaven sistem »neto meritev«?

Namestitev pravilno dimenzionirane rešitve, ki vključuje sončno elektrarno in sistem baterijskih hranilnikov, prinaša že danes določene prednosti z vidika varne in zanesljive oskrbe z električno energijo. Vsaki stranki, ki se odloči za samooskrbo, predložimo tudi informativni izračun energetske samooskrbnosti oz. samozadostnosti. Pri namestitvi sončne elektrarne se ta običajno giblje med 25 in 30 %, v primeru namestitve sončne elektrarne skupaj z baterijskim hranilnikom pa tipično med 45 in 50 %. Energetska samozadostnost primarno pomeni, kolikšen delež lastne porabe bomo pokrili iz lastne proizvodnje. Posredno pa, v kolikšni meri bo stranka v prihodnosti neodvisna od morebitnih sprememb pogojev, ki so povezani z obračunom proizvodnje in odjema električne energije ob koncu koledarskega leta po konceptu neto meritev. Potrebno je opozoriti, da je malo verjetno, da bo ostal koncept neto meritev z obračunom ob koncu koledarskega leta pod enakimi pogoji v veljavi prihodnjih 30 let. Tudi za tiste, ki se danes odločajo za namestitev sončne elektrarne pod obstoječimi pogoji. Z drugimi besedami to pomeni, da se bo doba vračila za tiste, ki se že danes odločajo za naložbo v rešitev sončne elektrarne skupaj z baterijskim hranilnikom ali sistemom baterijskih hranilnikov, v prihodnosti pričakovano skrajšala, za tiste brez baterijskih hranilnikov pa nekoliko podaljšala.

Kakšne možnosti financiranja omogočate za nakup omenjenih rešitev?

Našim strankam za rešitve trajnostne energetske oskrbe, mislim na sončne elektrarne, baterijske hranilnike in toplotne črpalke, ponujamo več oblik financiranja z ročnostjo vse do 20 let. Trenutno najugodnejša opcija je z nespremenljivo obrestno mero v višini 1,45 % in z dobo odplačila do 10 let. Ob upoštevanju vseh stroškov financiranja se ta opcija izkaže za dejansko ugodnejšo od financiranja preko Eko sklada.

Ali morda kupcu tudi predstavite, za koliko se zmanjša njegov ogljični odtis, če se odloči za trajnostno energetsko rešitev?

V tem trenutku našim kupcem še ne predstavimo podatka o zmanjšanju ogljičnega odtisa, razmišljamo pa, da bi s takim izračunom naše ponudbe dopolnili v prihodnje. Tak izračun je sicer nekoliko bolj kompleksen, saj je zanj potrebnih nekaj dodatnih ključnih podatkov. Na primer, kdo je obstoječ dobavitelj električne energije, kakšna je sestava portfelja dobavljene električne energije, obnovljivi viri, jedrska energija, termo elektrarne ipd., kdo bo novi dobavitelj električne energije za samooskrbo ter kakšen je njegov portfelj dobavljene energije in podobno.

V vaši ponudbi so tudi energenti, ki niso okolju najbolj prijazni – se prodaja drv in premoga v zadnjih letih povečuje?

V zadnjih letih beležimo negativne trende na trgu trdih energentov, vedno večji pritisk na cene in vse višje zahteve kupcev po kakovosti. Trg tovrstnih energentov ne raste, prej pada. Hkrati se je na trgu pojavilo precej specializiranih ponudnikov drv za ogrevanje. Pričakujemo, da se bo ta segment trga v prihodnje postopoma zmanjševal, je pa prehajanje gospodinjstev na drugačne načine ogrevanja dolgoročen proces. Za marsikoga višina naložbe v rešitve trajnostne energetske oskrbe predstavlja določen izziv kljub temu, da nudimo izjemno ugodne možnosti financiranja ter da se naložba povrne v doglednem času. Še vedno pa je potrebno mnogo postoriti tudi na segmentu ozaveščanja potrošnikov o pomenu prehoda na obnovljive vire energije.

V vaši trgovski družbi ste se odločili za trajnostno strategijo, ki temelji na štirih stebrih. Kje ste najbolj uspešni, kje so ovire? Regulativa podpira vaše energetsko-trajnostne projekte?

Najbolj uspešni smo brez dvoma pri izvedbi lastnih projektov ter ponudbi rešitev trajnostne energetske oskrbe za trg. Predvsem pozitivni signali s trga pri uvajanju novih rešitev trajnostne energetske oskrbe nas motivirajo k temu, da bomo ponudbo na tem področju še dodatno prevetrili in dopolnili. Predvsem na segmentu toplotnih črpalk, v kratkem pa nameravamo pričeti tudi z aktivnim trženjem polnilnic za električna vozila.

Na katere lastne projekte mislite?

Kar zadeva lastne projekte, smo letos namestili sistem baterijskih hranilnikov v našem trgovskem centru Primskovo v Kranju. Planiramo zamenjavo obstoječe razsvetljave z LED tehnologijo v vsaj 4 naših trgovskih centrih. Na dveh centrih smo že postavili sončni elektrarni, pred koncem leta pa nameravamo pristopiti k izvedbi še nekaj sončnih elektrarn za lastno rabo. Letos smo pristopili tudi k elektrifikaciji lastnega voznega parka z nakupom 8 baterijskih električnih avtomobilov. Še pred koncem leta pa želimo pričeti tudi s postavitvijo električnih polnilnic pred naše trgovske centre po Sloveniji. Tisto, kar po mojem mnenju v pretežni meri vpliva k naši uspešnosti na tem področju, je brez dvoma naraščajoča ozaveščenost in zavedanje korporativne odgovornosti glede energetske transformacije pri zaposlenih.

Regulativa podpira vašo usmeritev?

Če pod regulatorni okvir zajamemo vse tisto, kar mora oz. naj bi zagotovila država, potem je ta podpora različna. Kot pozitiven zgled lahko izpostavimo vrsto finančnih spodbud, ki jih Eko sklad nudi gospodinjstvom na področju naložb v samooskrbne sončne elektrarne, toplotne črpalke in energetske sanacije, zamenjava oken, prenova fasad ipd. Pogrešamo pa spodbude za baterijske hranilnike, saj ob namestitvi s sončno elektrarno pozitivno vplivajo na distribucijsko omrežje. Finančne spodbude namenjene podjetjem, so pretežno osredotočene predvsem na mala in morda srednje velika podjetja. Za velika podjetja je na voljo le malo nepovratnih sredstev. Omejena so s shemo »de minimis« ali pa gre le za občasne razpise. Vendar pa je zeleni prehod za velika podjetja lahko pogosto bistveno bolj zapleten kot v primeru majhnih podjetij, ki so vitkejša in se lažje prilagajajo spremembam.

Kje je problem?

Osrednji problem obstoječega regulatornega okvira je predvsem negotovost in nepredvidljivost, ki je verjetno v določeni meri posledica necelovitega pristopa. Pred letom dni je bil sicer izdelan Nacionalni energetski in podnebni načrt, vendar ga bo potrebno še konkretno podkrepiti z akcijskimi načrti za posamezna področja, torej konkretnimi aktivnostmi in seveda tudi z opredeljenimi finančnimi bremeni in viri financiranja. In ključno je, da se bo tudi izvajal. Jasno je namreč, da ima prehod k trajnostnemu načinu rabe energentov in oskrbe z energijo tudi svojo ceno. Seveda v zameno za mnogo kakovostnejši način življenja, predvsem pa za zdravo okolje, ki ga bodo lahko uživali tudi naši zanamci. Vendar se nekako zdi, da mnoge nacionalne strategije in načrti ostanejo seznami želja oz. mrtve črke na papirju. V praksi pa nas vedno znova in znova presenečajo, bi si mislili, da so predvidljivi, a vedno znova nepredvideni dogodki.

Na kaj mislite?

Na primer, zdi se, da je ključne akterje na elektroenergetskem področju nagla rast števila sončnih elektrarn presenetila. Ponekod opažamo počasno obravnavo vlog s strani elektrodistributerjev, tudi cele vasi, kjer namestitev sončne elektrarne ni mogoča. K sreči danes takih primerov še ni veliko. Obstaja pa bojazen, da bo tega vedno več. Določena negotovost predvsem pri gospodinjstvih in manjših podjetjih obstaja tudi glede prihodnosti neto meritev oz. bolje rečeno glede tistega, kar sledi. Veliko neprijetnost, in dokler ni bil zaplet odpravljen, tudi zadržanost pri potrošnikih, je povzročil nedavni zastoj pri priklopih sončnih elektrarn. Veliko se govori o poenostavitvah postopkov za pridobivanje soglasja za priključitev sončnih elektrarn, vendar za enkrat teh učinkov še ni moč opaziti.

Kako pa je na področju elektromobilnosti?

Spodbude in olajšave so ugodnejše za podjetja, bistveno manj pa za fizične osebe, saj se je višina subvencije lansko leto dvakrat znižala. Že dolgo so obljubljene tudi subvencije za polnilnice za polnjenje električnih vozil, vendar nekako ne ugledajo luči sveta. Čeprav bi morali biti zaskrbljeni, da se ta trg kljub rasti v letu 2020 razvija bistveno počasneje od vseh nacionalnih napovedi, lahko rečemo, da je to še sreča. Nagel razvoj elektromobilnosti bi povzročil pravi pravcati šok za očitno neustrezno pripravljen elektroenergetski sistem. Včasih se zdi, da se odločitve sprejemajo na hitro in premalo premišljeno, nato pa sledijo premnoga dopolnila, spremembe in popravki. Vse to vnaša določeno negotovost pri sprejemanju odločitev za trajnostne energetske naložbe tako v gospodinjstvih kot tudi pri podjetjih. Če gledamo širše, tudi kar zadeva financiranje tovrstnih naložb, Banka Slovenije po našem vedenju še ni sprejela določenih prilagojenih pravil za ugotavljanje kreditne sposobnosti. Zato banke tovrstne vloge obravnavajo, kot bi šlo za običajen potrošniški ali stanovanjski kredit, čeprav nakup sedežne garniture ali avtomobila bistveno drugače vpliva na plačilno sposobnost potrošnika kot v primeru naložbe v rešitev trajnostne energetske oskrbe, ki se bo v veliki meri odplačala skozi prihranke pri stroških za energijo. Čeprav Eko sklad ponuja tovrstno financiranje, tudi tam v ozadju stoji banka, ki je zavezana, da sledi določenim pravilom. Prav tako je vedno dobrodošlo, če imajo potrošniki na voljo več možnosti. So torej dobre prakse, je pa tudi še mnogo prostora za izboljšave.

www.merkur.si/teo