| Proizvodnja polnilne opreme | | Jože Pojbič | |
| UZačetki družbe Vipoll segajo skoraj tri desetletja nazaj, ko sta Marija in Stanko Zver odprla zasebno obrtno delavnico za proizvodnjo črpalk za pretakanje vina. Od skromnih obrtniških začetkov do danes se je družba, ki je ves ta čas ohranila značaj družinskega podjetja, razvila v proizvajalca opreme za industrijo tekočin, ki trenutno za nedoločen in določen čas zaposluje 95 ljudi, lansko leto pa so ustvarili skoraj enajst milijonov evrov celotnih prihodkov. Tretjinski lastniki družbe so sedaj otroci ustanoviteljev, Suzana Zver – Pangeršič, Simon in Stanko Zver. Suzana skrbi za nabavo in finance, Simon za razvoj in tehnične rešitve, Stanko pa tudi zato, ker je najbolj gostobeseden, za stike s kupci in prodajo. Z njim smo se pogovarjali o podjetju in o trgu polnilne opreme nasploh. | |
V razmeroma kratkem času ste iz obrtne delavnice prerasli v podjetje, ki izdeluje tehnološko zahtevne proizvode v pakirni industriji. Kje ste zdaj?
»Dvajset let je dolga in kratka doba. Po začetkih s proizvodnjo črpalk za pretakanje vina je obrtna delavnica Zverovih leta 1991 postala VIPOLL, d. o. o. Leto zatem smo izdelali prvi, polavtomatski stroj za sterilizacijo vinskih steklenic, ki smo ga začeli izvažati v Avstrijo in Nemčijo. To je bil naš prvi izvozni izdelek. Sledil je univerzalni stroj za čiščenje steklenic za male in srednje polnilce vina, potem smo razvili avtomatski stroj za sterilizacijo steklenic. Po letu 1996 smo izdelali prvi polnilni stroj za polnjenje piva na dolgo polnilno cev z mehansko krmiljenimi polnilnimi ventili, zatem pa še z elektronsko krmiljenimi ventili. Sledili so stroji za polnjenje v PET embalažo v blok inačici in z mikrobiološko čisto izvedbo ohišja stroja, polnilni stroj z elektropnevmatsko krmiljenimi ventili, stroj za polnjenje olja v PET embalažo, avtomatske CIP (cleaning in place – mikrobiološko čiščenje na kraju samem) postaje, kombinirani polnilni stroji za stekleno in PET embalažo …« pravi Stanko Zver o razvoju in rasti njihove družbe in dodaja, da so sedaj ponudniki celotnih polnilnih linij zmogljivosti do 50.000 enot na uro. »Vsega seveda ne izdelujemo sami, ker to ni smiselno, v linijah pa so naši predvsem polnilni stroji, ki so srce vsake linije, CIP postaje in transportni sistemi,« dodaja sogovornik.
Na trgu polnilne opreme vas ne pozna le evropski trg. Kako ste uspeli?
» Z nizkimi cenami gotovo ne. Naša oprema je visokotehnološka, zato nismo najcenejši v dejavnosti. Italijani so na primer cenejši, a nam vseeno uspeva. V Nemčiji, kjer je te vrste industrija doma, sedaj deluje že več kot 30 naših polnilnih strojev, skupaj z manjšimi posamičnimi stroji od prej pa imamo tam že čez 250 naših naprav. Naš cilj je postati predvsem ponudnik celotnih polnilnih linij, celih projektov od ideje do dobave, montaže in vzdrževanja. Naša filozofija pa je dolgoročno graditi lastno blagovno znamko, lastno ime. Tako bomo odvisni samo od nas samih in našega znanja ter sposobnosti. Na tej naši poti nam kar uspeva, saj imamo že precej znanih kupcev – naša oprema je v polnilnicah Heinekena, indijske United Brewery, brazilskega AMBEV, mehiške Korone, avstrijskega Mautner Markhofa idr. Zadnji dve leti pa so se za našo opremo začeli zanimati tudi slovenski polnilci, tudi Radenska in Union. Našo blagovno znamko v Nemčiji že kar dobro poznajo. Pri ohranjanju dobrega imena je zelo pomembna poštenost do kupca in kakovosten servis. Naša oprema ni poceni. Prodaja kupcu je kot poroka z njim – dolga leta si povezan v dobrem in slabem – in pri tem se posebno trudimo.«
Leta 2005 ste bili kot hitro rastoče podjetje nominirani za gazelo. Kako hitro ste rastli in kako ste preživeli najhujšo krizo v letih 2008 in 2009?
»Do leta 2007 smo res hitro rastli. Na trenutke je bila rast morda celo prehitra, saj smo morali uvesti vse oddelke, kot jih imajo velika podjetja – od razvojne službe, programerskega oddelka, projektantov, proizvodnje, nabave materiala ipd., same notranje organiziranosti podjetja pa v času hitre rasti nismo utegnili prilagoditi takšni rasti. Na temelje, preračunane za trinadstropno stavbo, ne moreš postaviti petnadstropnice. Zato se sedaj ukvarjamo tudi z notranjim delovanjem podjetja in v ta namen iščemo izvršnega direktorja z ustreznimi izkušnjami in izobrazbo. Glede krize pa je dobra stvar družinskih podjetij ta, da ko začne teči voda v grlo, za delo po svojih močeh poprimejo vsi. Pred krizo smo letno ustvarjali že okrog osem milijonov evrov celotnih prihodkov in imeli več kot 60 zaposlenih, leta 2008 in 2009 se nam je zgodilo nekaj odpovedi naročil, nekaj naročene opreme pa je ostalo pri nas, seveda neplačane. V letu 2009 so se nam zato prihodki prepolovili, toda število zaposlenih smo zmanjšali za manj kot deset. Ljudje so zlati kapital in nismo jih hoteli izgubiti. V dveh kriznih letih je bilo krvavo, kupce smo morali iskati po vsem svetu in našli smo jih tudi v Indiji, Braziliji, Azerbajdžanu, Iranu. Dobro smo se izvlekli in lani smo z 11 milijoni evrov ustvarili največji letni prihodek v zgodovini družbe. Letos pričakujemo podoben rezultat, saj imamo naročila že skoraj do konca leta, že sedaj pa v proizvodnji del delavcev dela v dveh izmenah.«
In kakšna je konkurenca?
»Na trgu je konkurenca predvsem na področju opreme za polnjenje brezalkoholnih pijač in vode v PET ogromna. Pri opremi za pivovarsko industrijo, ki jo proizvajamo tudi mi, je konkurence nekoliko manj, kajti takšne opreme ni tako lahko narediti kot tisto za polnjenje mirnih voda. Območje je torej dovolj široko, le delati je treba dobro, imeti pogum in biti zanesljiv na dolgi rok. Naš cilj je, da se usidramo v zavest vseh polnilcev, tako da bodo, ko bodo nameravali investirati v novo opremo, povpraševanje poslali tudi nam. Sicer pa: svet je velik, mi pa majhni – za nas je še vedno dovolj prostora.«
