Slovenska industrijska strategija 2021–2030
Razvoj naj bo zelen, ustvarjalen in pameten. Kaj je strateški cilj? Cilj je oblikovati trajnostno industrijsko strategijo, ki bo skladno s strategijo pametne specializacije in drugimi razvojnimi usmeritvami spodbujala inovativne rešitve, vpeljavo najsodobnejših tehnologij ter prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo … To je ena izmed uvodnih misli osnutka Slovenske industrijske strategije 2021-2030, ki jo je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo poslalo v javnost septembra. Spremlja jo slogan pod skupnim imenovalcem »zeleni, ustvarjalni in pametni razvoj«.
Dokument, tudi EU je objavila industrijsko strategijo letos marca, sledi evropskim usmeritvam, a seveda ne more mimo tistih strategij, ki jih je Slovenija sprejela kot usmeritev na poti do podnebne nevtralnosti in krožnega gospodarstva. Med temeljnimi je NEPN, vizija o podnebni nevtralnosti države, načrt za krožno gospodarstvo, Strategija pametne specializacije in druge. Vsi aktualni dokumenti, tudi nedavno sprejete spremembe Zakona o varstvu okolja, zelo ciljajo na podjetja, na gospodarstvo.
Najprej nekaj podatkov iz gradiva. Slovenska predelovalna dejavnost je v letu 2019 prispevala 23,2 % k dodani vrednosti gospodarstva, kar jo v EU-27 uvršča na tretje mesto, za Irsko in Češko. Povprečje v EU je sicer 16,7 %. Ni nepomemben podatek, da so slovenske predelovalne dejavnosti v letu 2017 dosegle bistveno nižje prihodke na zaposlenega (157.000 EUR) kot v EU-27 (191.000 EUR). Drugače je pri dodani vrednosti, kjer znaša v panogi pri nas 43,3 tisoč EUR, v EU pa 43,7 tisoč EUR. A dodana vrednost daje moč gospodarstvu in državi, na kar zadnja leta opozarja GZS. Tudi pri produktivnosti dela je zaostanek, ne pa pri EBTDA marži zaradi močnega deleža dobrih poslovnih rezultatov farmacevtske in kemijske panoge. Več podatkov je v prilogah.
Dodana vrednost na zaposlenega, ki sicer kaže pravo vrednost uspešnega poslovanja, naj bi se do leta 2030 zvišala na 66.000 EUR. Predelovalne dejavnosti so leta 2018 zaposlovale 201.896 oseb, kar je za 9 % manj kot leta 2008. Tako kot EU, ki se zavzema za »reindustrializacijo« in za njen višji delež v BDP, se za takšno pot odloča tudi Slovenska industrijska strategija 2021‒2030, a z vizijo, ki sledi megatrendom – slovenska industrija bo zelena, ustvarjalna in pametna.
Po predstavitvi diagnoze, kje so predelovalne dejavnosti v primeri z državami v EU, strategija nato v treh razdelkih pojasnjuje poudarke izbranih stebrov industrijskega razvoja. Torej – zeleni razvoj je na prvem mestu, sledita ustvarjalni in pametni.
Pri zelenem razvoju se strategija zaustavlja pri prehodu v krožno gospodarstvo (slovenski akcijski načrt za krožno gospodarstvo bo naslovljen kot Celovit strateški projekt preko prehoda v krožno gospodarstvo), pri energetsko intenzivni industriji, trajnostni mobilnosti in industriji, ki temelji na lesu in ostalih naravnih obnovljivih materialih. Lesna panoga je torej ponovno med prednostnimi. Ker to ni prvič, bi bilo dobro oceniti, kje so glavne omejitve ali razlogi, da je njena ponovna rast še zmeraj prepočasna.
V poglavju o ustvarjalnem razvoju so omenjeni ustvarjalno, podjetno in inovativno podporno okolje, promocija, podpore zagonu in razvoju podjetij ter krepitev netehnoloških inovacij.
Pametni razvoj predelovalnih dejavnosti naj bi dosegli z digitalizacijo, s spodbujanjem razvojno-raziskovalnega in inovacijskega ciklusa z mreženjem in povezovanjem, s krepitvijo in razvojem novih kompetenc, prekvalifikacijami in novimi oblikami dela ter z internacionalizacijo.
Osnutek Slovenske industrijske strategije 2021‒2030 usmerja v vseh treh razdelkih k tistim ukrepom posameznih sklopov, opredeljenih je 14 (od raziskav in inovacij do zakonodaje in poslovnega okolja), ki so v tem trenutku temelj za prestrukturiranje oziroma prenovo, za spreminjanje modela gospodarskega razvoja. Za krožne poslovne modele podjetij, ki bi morala v svoje razvojne naložbene načrte na vrh nalog zapisati energetsko in snovno učinkovitost ter višjo dodano vrednost. Predvsem pa bi morala strategija opredeliti, s katerimi ukrepi bo Slovenija postala ena izmed petnajstih najbolj konkurenčnejših držav v svetu, kakor je o tej možnosti in cilju govoril predsednik vlade. Zdaj je Slovenija v EU po konkurenčnosti na 16. mestu.
Katere prednostne cilje bo Slovenija v zelenem gospodarskem razvoju poleg tistih, ki so že sprejeti v NEPN, postavila na vrh lestvice na poti do leta 2030, da se bo uvrstila med petnajst najrazvitejših? Bi lahko konkretno ta cilj zapisali v vizijo strategije? Učinkovito ravnanje z viri je prvo vprašanje konkurenčnosti. Osnutek strategije ne omenja omejitev, navaja seznam ukrepov. In čeprav v pametnem razvoju ni pozabil na razvoj novih kompetenc in prekvalifikacij, je vendarle umanjkala analitična in širša slika o kadrovski moči z vsemi znanimi vrzelmi v zapolnjevanju potreb pri iskanju kadrov za zaposlitev. Kakšna je moč Slovenije s kompetentnimi kadri kot potencialom za višjo konkurenčnost in dodano vrednost in za zeleni razvoj?
