| Visoka šola za varstvo okolja Velenje | | dr. Darja Majkovič | |
| Visoka šola za varstvo okolja v Velenju že peto leto vpisuje študente, ki želijo pridobiti znanja s področja varovanja okolja in narave. Letos začenjajo z magistrskim študijem, prvi študenti, ki so dodiplomski študij že zaključili, pa so večinoma že zaposleni. V času, ko se veliko visokošolskih zavodov sooča z resnim pomanjkanjem interesa za vpis, v Velenju ni tako. Šolo obiskujejo študenti iz vse Slovenije, pridružujejo se jim tudi prvi študenti iz tujine. In novost? Doc. dr. Natalija Špeh na prvo mesto postavlja vpis prvih študentov podiplomskega študija. | |
Visoka šola za varstvo okolja je relativno »mlada« izobraževalna institucija, ki izvaja izobraževanje na dodiplomski in podiplomski ravni pod imenom Varstvo okolja in ekotehnologije. Kaj vas je vodilo k pripravi tovrstnega programa, katere potrebe ste zaznali v okolju?
Aktualnost okoljevarstvenih tem je prvo prepoznalo gospodarstvo, potencialni zaposlovalci naših diplomantov, zato so se aktivno vključili v ekspertno skupino, ki je z visokošolskimi učitelji oblikovala študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije.
V dodiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije smo leta 2008 vpisali prvo generacijo študentov, letošnjo jesen pa bomo vpisali tudi prve podiplomske študente. Magistrski študij predstavlja nadgradnjo prvostopenjskemu programu, kjer poudarjamo praktično naravnanost študijskih vsebin z veliko terenskega dela in laboratorijskih vaj.
Teče peto študijsko leto, odkar izvajate študijske programe. Kako ocenjujete doseganje ciljev glede vsebin študijskega procesa sedaj, ko jih implementirate v praksi?
Šola uspešno sledi zastavljenim strokovnim izobraževalnim in raziskovalnim smernicam. Študentom posredujemo najsodobnejša znanja s področij varovanja okolja in narave. K temu prispeva povezanost VŠVO z delodajalci iz gospodarstva in drugih sektorjev. Na podlagi izkušenj z izvajanjem študija smo pripravili že prvi predlog dopolnitev in sprememb dodiplomskega študijskega programa.
Okoljsko izobraževanje se močno dotika širših gospodarskih in družbenih vprašanj. Koliko pokrivate te vsebine v vaših študijskih programih?
Vključenost temeljnih okoljevarstvenih, naravovarstvenih in ekotehnoloških vsebin v učne načrte smo zagotovili tako, da smo študijska programa oblikovali interdisciplinarno. Pripravljali so ju eksperti različnih strok, zaposleni v vodilnih slovenskih raziskovalnih institucijah ter gospodarskih družbah in javnem sektorju, kjer se ukvarjajo z okoljskimi temami.
Kakšne so vaše prednosti v primerjavi z drugimi ponudniki okoljskega izobraževanja?
Ponujamo aktualne študijske vsebine strok, ki jih študenti lahko spoznavajo neposredno na terenu. Ker predstavlja Šaleška dolina izjemen primer izboljšane, nekoč močno degradirane pokrajine, se odvijajo študijske vsebine kar v učilnici na prostem, šola pa ima tudi odlične pogoje za delo v predavalnicah in laboratorijih. Privlačen del našega študija je velik delež prakse in terenskih vaj, gotovo pa se lahko pohvalimo tudi z vrhunskimi predavatelji.
Glede na čedalje večjo paleto ponudnikov visokošolskega izobraževanja se številni visokošolski zavodi srečujejo z upadom vpisa novih študentov. Kako je pri vas s trendi vpisa na dodiplomski in podiplomski ravni, kakšno je trenutno stanje, kakšne so projekcije za prihodnost?
Res je, da si večina šol že z veliko težavo zagotavlja zadosten vpis, pri nas pa je k sreči drugače. Naša študijska smer je očitno atraktivna, saj je zanimanje za študij veliko. Vsako leto razpišemo in sprejmemo 50 novih rednih študentov, približno toliko pa jih moramo odkloniti. Pri vpisu imajo prednost dobri dijaki, zato lahko pričakujemo dobre študente in višjo kakovostno raven študija. Težke družbene razmere znižujejo vpis na izredni študij, vendar smo ga do sedaj še vedno izvajali.
Pripravljamo se na prvi vpis podiplomskih študentov, ki jih bomo v začetku junija, kot je navada na ostalih visokošolskih institucijah, povabili na prvi informativni dan. Že sedaj so na voljo prve informacije o magistrskem študiju Varstvo okolja in ekotehnologije na šolski spletni strani (www.vsvo.si) in v referatu šole.
Od kod prihajajo vaši študenti obeh stopenj študija?
Zanimivo je, da je bilo do sedaj domačih študentov še najmanj, večina prihaja od drugod, z vseh koncev Slovenije. Tako postaja Velenje akademsko mesto. Že drugo leto pri nas študirajo študenti iz Plevlja v Črni gori, v preteklem študijskem letu pa smo gostili prvo češko študentko. Interes študentov iz tujine še narašča.
Kakšna je struktura vpisanih študentov, iz katerih srednjih šol prihajajo?
K nam se vpisujejo maturanti različnih strok in stopenj, saj se lahko vpišejo z opravljeno poklicno ali splošno maturo ali z zaključnim izpitom. Z letošnjimi bruci z zanimanjem pričakujemo prve izkušnje z maturanti srednješolskega programa Okoljevarstveni tehnik.
Če se dotaknemo še predavateljskega kadra – je tega kadra v Sloveniji dovolj, ste se srečali s problemom primanjkljaja?
Težav nimamo. Pohvalimo se lahko z ustrezno habilitiranimi in zavidljivo uspešnimi raziskovalci in strokovnjaki iz prakse, ki predstavljajo akademski zbor VŠVO. Občasno se domačim visokošolskim učiteljem in sodelavcem v pedagoškem procesu pridružijo tudi strokovnjaki iz tujine, ki jih poleg vključevanja v predavanja gostimo še kot gostujoče raziskovalne mentorje.
Zaposlovalci pogosto omenjajo, da novi kadri nimajo dovolj stika s prakso in da niso dovolj usposobljeni za široko paleto dejanskih izzivov, s katerimi se srečajo na delovnem mestu. Ali vašim študentom omogočate učenje na realnih, praktičnih primerih in na kakšen način?
Praktično usposabljanje je zelo pomembna in obsežna učna enota dodiplomskega študijskega programa Varstvo okolja in ekotehnologije. S pomočjo koordinatorice z dolgoletnimi izkušnjami dela s kadrovskimi viri v podjetju nam zelo dobro uspeva sodelovanje z delodajalci in prilagajanje študijskih obveznosti njihovim potrebam. Naši študenti zato ne bi smeli imeti težav pri uvajanju na prvo delovno mesto. S pripravljenimi dopolnitvami in spremembami predmetnika pa želimo še bolje uskladiti in prilagoditi študijsko prakso z realnimi potrebami in možnostmi.
Ali se odločate še za drugačne pristope k študiju, npr. sodelovanje na intenzivnih programih (poletnih šolah), vključenost v vseživljenjsko učenje, mednarodne izmenjave za študente in predavatelje?
Študij na VŠVO je zelo bogat z dodatno ponudbo obštudijskih dejavnosti. Naša mednarodna pisarna ima veliko dela, saj je interes za izmenjave velik, šola pa ima zelo razvejano mrežo tujih partnerskih institucij. V tujino odhajajo študenti in visokošolski učitelji. Ta trenutek so v tujini trije naši študenti, pozdrave so nam poslali iz Portugalske, Norveške in z Malte. Izkušnja mednarodne izmenjave pomeni študentu poskus samostojnega življenja in pridobitev ustrezne strokovne reference diplomanta, iskalca zaposlitve. Vsako leto pripravimo večdnevno mednarodno poletno šolo, kjer je v ospredju aplikativno – raziskovalno delo.
Naša skrb za karierno pot študentov se odraža v organizaciji seminarja Moja poklicna pot, kjer jim omogočamo spoznavanje delovnih mest z okoljskim predznakom. S predavanji in primeri dobre prakse jih seznanjamo z zelenimi poklici, podjetništvom, socialnim podjetništvom, možnostmi v pridelavi hrane ipd.
Kaj pa raziskovalna dejavnost? Iščete vire financiranja za tovrstne aktivnosti tudi drugje, denimo na ravni EU ali v sodelovanju z gospodarstvom? Katera področja v raziskovalni dejavnosti so najmočneje zastopana v vaši instituciji?
Raziskovalna dejavnost je za visokošolsko institucijo izrednega pomena, zato smo takoj oblikovali lastno raziskovalno skupino Inštitut za ekotehnologije in trajnostni razvoj. V novih prostorih šole bomo imeli boljše možnosti, saj bomo lahko opravljali raziskave z lastno raziskovalno infrastrukturo. Posebno raziskovalno priložnost za VŠVO vidimo v razvojnem centru Energija, kjer kot visokošolska institucija raziskovalno sodelujemo v konzorciju 12 regionalnih partnerjev, gospodarskih družb.
V programu študija kombinirate obvezne predmete z izbirnimi. Kateri izbirni predmeti so za vaše študente najbolj zanimivi in zakaj?
Bolonjski študijski programi so zavezani k zagotavljanju izbirnosti predmetov v najmanj 10 odstotkih od vseh učnih enot v predmetniku. Naši študenti lahko izbirajo med štirimi moduli in dodatnimi tremi izbirnimi predmeti. Zanje se odločijo po prvem letniku. Zanimivo je, da predmete izbirajo dokaj enakomerno, kar nas prepričuje o primernosti široke in ustrezne ponudbe predmetov.
Koliko študentov je že diplomiralo na vaši šoli?
Do danes je uspešno zagovarjalo diplomsko nalogo osem kandidatov iz prve generacije študentov VŠVO. Šest je že zaposlenih, ena študentka prične z delom v začetku junija. Razpored diplomskih zagovorov v naslednjih mesecih pa je že zelo zapolnjen.
Kaj pa področje podiplomskega študija?
Izkušenj s podiplomskim študijem še nimamo, saj bomo jeseni vpisali prvo generacijo. Izredni študenti prihajajo iz povsem različnih gospodarskih družb in javnih institucij. Njihovi motivi so pridobitev novega, poglobljenega znanja in višje stopnje izobrazbe. Zelo jih cenimo, saj so praviloma zelo prizadevni in uspešni. Pridobljeno znanje koristno uporabijo v službah, k nam pa prinesejo svoje delovne izkušnje.
Kako gospodarstvo prepoznava učinke vašega izobraževanja?
Upamo, da bodo učinke izobraževanja najbolj prepoznavali skozi uspešno delo naših diplomantov, ki jih bodo zaposlili. K temu bo gotovo prispevalo naše dobro sodelovanje s podjetji, ki traja že od priprave študijskih programov dalje. Najbolj nas z gospodarskimi družbami in javnimi institucijami povezuje predmet Praktično usposabljanje v tretjem letniku, ko naši študenti delajo pri njih. Pogosto študij zaključijo z diplomo, ki je rezultat trimesečnega usposabljanja in včasih prinese tudi inovativne izboljšave delovnih procesov. Tako gre velika zasluga za uspešnost izvedbe izobraževalnega dela na VŠVO vsem sodelujočim podjetjem in predstavnikom javnega sektorja.
Kakšna je vaša vizija?
Tudi v prihodnje bomo na Visoki šoli za varstvo okolja izvajali pedagoško delo z najsodobnejšimi mednarodnimi usmeritvami in učnimi metodami. Dodatno nameravamo okrepiti raziskovalno dejavnost, saj le povezovanje izobraževanja in raziskav vodi do znanja z dodano vrednostjo. Vključevanje študentov v konkretno delo in raziskave diplomiranim ekotehnologom pomeni pomembne praktične in strokovne izkušnje ob iskanju zaposlitve, sonaravna presoja in dolgoročen pogled pa bosta pogosteje vključena v postopke odločanja na vseh družbenih ravneh in temah.
