Promocija
Krožno gospodarstvo
Novembra 2023 se je začela 4. faza delovanja Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (SRIP – Krožno gospodarstvo), ki bo trajala do 30. 9. 2026. Partnerstvo zdaj povezuje 94 članov, od tega 58 podjetji, 18 nevladnih organizacij in 18 raziskovalnih ter akademskih institucij. Vsebine partnerstva so prednostno usmerjene na prenos tehnologij na področjih prehoda v učinkovitejšo in čistejšo rabo energije ter valorizacijo presežkov in ostankov v proizvodnih procesih tako biološkega kot ne-biološkega izvora. Cilj je povečati materialno učinkovitost Slovenije preko učinkovitega povezovanja deležnikov in izgradnje celovitega ekosistema za potrebe prehoda v krožno gospodarstvo na državni ravni.
Za dosego cilja upravljavka SRIP-a, Štajerska gospodarska zbornica, članom ponuja vrsto storitev: poslovno in projektno svetovanje, podporo pri prodiranju na tuje trge in razvoju kadrov, izdelavo analize življenjskega cikla izdelka (LCA) in individualizirana izobraževanja za zaposlene, vsako leto pa s soustanoviteljico SRIP-a, Univerzo v Mariboru, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, organiziramo tudi največjo slovensko konferenco na področju krožnega gospodarstva, TBMCE.
Dodatno ekipa SRIP – Krožno gospodarstvo sodeluje v mednarodnih projektih na področju krožnega bio-gospodarstva, razvoja vodikovih tehnologij in spodbujanja uporabe sekundarnih surovin v gradbeništvu. Več o aktualnih aktivnostih partnerstva in možnostih pridružitve na spletni strani https://srip-krozno-gospodarstvo.si.
V partnerstvu trenutno sodeluje kar 46 mikro, malih in srednjih podjetij, ki s svojimi prebojnimi tehnologijami prispevajo k prehodu v krožno gospodarstvo na globalni ravni. V nadaljevanju predstavljamo najnovejše krožne razvojne prakse treh članov.
PC7
https://pc7.io/
https://pandachat.ai/
Podjetje PC7 se ukvarja z umetno inteligenco ter programiranjem mobilnih in spletnih aplikacij. Prevzeli so odgovornost do okolja in izvajajo številne trajnostne prakse, osredotočene na zmanjšanje okoljskega odtisa in spodbujanje krožne ekonomije.
Zavzemajo se za zmanjšanje uporabe plastike in embalaže v pisarnah. Uporabljajo posode za večkratno uporabo ter spodbujajo zaposlene k uporabi trajnostnih materialov.
Največ k trajnosti prispeva njihov lasten produkt – PandaChat, ki komunicira z dokumenti in ima ključno vlogo pri zmanjšanju potrebe po tiskanju dokumentov. S tem ne le zmanjšujejo porabo papirja, temveč tudi prispevajo k zmanjševanju odpadkov in energijskega odtisa, povezanega s tiskanjem. Po podatkih ameriške Agencije za varstvo okolja (EPA) lahko z recikliranjem ene tone papirja prihranimo energijo, enakovredno 624,6 litrom bencina. PandaChat med drugim omogoča instantno obnovo dolgih člankov, tudi zakonodajnih aktov, kar zanesljivo zmanjša možnost napake in porabe časa pri prebiranju tisoče strani EU in nacionalnih uredb ter direktiv na področju trajnosti, ki so se zvrstile v zadnjih letih.
S temi trajnostnimi praksami želijo ne le zmanjšati negativne vplive na okolje, ampak tudi spodbujati ozaveščenost med njihovimi zaposlenimi, partnerji in strankami. Vlagajo v inovacije, ki bodo oblikovale trajnostno prihodnost, hkrati pa si prizadevajo biti zgled drugim podjetjem v panogi.
Nekaj zaposlenih iz istega kraja se organizira in skupaj vozi na delo. Ta praksa ne le prispeva k zmanjšanju prometnih zastojev in emisij, temveč tudi spodbuja sodelovanje med zaposlenimi ter krepi občutek pripadnosti skupnosti. S tem dodatnim prizadevanjem želimo pokazati, da trajnost niso le posamezna dejanja v podjetju, temveč tudi spremembe v vsakdanjem življenju zaposlenih.
PRIOT
https: //priot.io
Podjetje PRIOT Digital Systems se specializira za digitalno transformacijo proizvodnih podjetij. V ospredju njihovega dela so tri glavne usmeritve: dvig dodane vrednosti, izboljšanje učinkovitosti procesov in poglobljeno razumevanje potreb uporabnikov. Te cilje dosegajo z integracijo različnih strokovnih znanj s področij avtomatizacije, senzorike, procesne kontrole in uporabniške izkušnje. Za uspešno prehajanje v Industrijo 4.0, ki prinaša povečano učinkovitost, manjšo porabo energije in materialov ter naprednejše upravljanje proizvodnje, je ključnega pomena zagotavljanje zanesljive in varne izmenjave podatkov. Podjetje je ugotovilo, da so glavni izzivi proizvodnih podjetij pogosto povezani z omejeno povezljivostjo, interoperabilnostjo in skalabilnostjo njihovih sistemov, kar predstavlja prvi korak na poti k digitalizaciji.
V ta namen je PRIOT razvil platformo PRIOT Connected Interface (PCI), ki omogoča enostavno integracijo proizvodnih sistemov (OT) z informacijskimi sistemi (IT) podjetja. Platforma PCI podpira povezovanje z novimi IoT napravami, katerih podatki so dostopni preko standardiziranega vmesnika. Ta vmesnik združuje Rest API in uporabniški vmesnik, omogoča pa dvosmerno komunikacijo v obliki klicev, dogodkov in prenosa podatkov v realnem času.
Njihova misija se začne z opolnomočenjem podjetij z informacijami, kar jim v nadaljevanju omogoča posvečanje optimizaciji in avtomatizaciji procesov. S poudarkom na digitalnih dvojčkih in novih podatkovnih analizah, ki jih poganja umetna inteligenca (UI), podjetja niso več omejena z dostopom do podatkov, temveč le s svojo inovativnostjo. Kot pravi stari pregovor: »Z golo roko se kače ne lovijo«, verjamejo, da lahko podjetjem zagotovijo ključna orodja za optimizacijo proizvodnje.
Primer iz prakse: V sodelovanju s podjetjem GIC GRADNJE so lani izvedli digitalno transformacijo njihovih proizvodnih obratov, betonarn. Naslovili so izzive, kot so učinkovitejša raba materialov in energije, popolna sledljivost vzorcev v kontrolnih laboratorijih, brezpapirno poslovanje in optimizacija delovnih procesov. V nadaljevanju je podjetje na podlagi zbranih podatkov iz različnih senzorjev začelo dodatno optimizirati proces mešanja betona s pomočjo UI in podatkovne analitike.
Planet care
https://planetcare.org
Ker je danes že več kot 60 % tekstila iz sintetičnih snovi, njihova proizvodnja pa narašča, tekstilna vlakna predstavljajo znaten prispevek k onesnaževanju okolja z mikroplastiko. Največji del izpustov v vodo prihaja iz domačega in komercialnega pranja oblačil.
Podjetje PlanetCare iz Ljubljane se je že leta 2017 začelo ukvarjati z razvojem filtrov za odpadno vodo iz pranja, ki bi zadržala vlakna. Leta 2019 je podjetje na trgu ponudilo prvi tovrstni filter, ki se ga namesti na vse vrste pralnih strojev. Filter uporablja kartušo, ki jo je po 20 pranjih potrebno zamenjati. Do sedaj filter uporablja že okrog 8.000 uporabnikov po svetu.
V mesecu februarju tega leta PlanetCare pripravlja začetek prodaje novega filtra z nekaj pomembnimi inovacijami, ki izboljšujejo delovanje in praktičnost uporabe. V lanskem letu so končali tudi razvoj avtomatskega samočistilnega filtra za vgradnjo v pralne stroje, za uporabo katerega se sedaj pogajajo s proizvajalci pralnih strojev. Projekt je bil izveden s sofinanciranjem Evropskega inovacijskega sveta (EIC). Nov filter bo za uporabnika neopazno čistil odpadno vodo, praznjenje zbranih vlaken pa bo potrebno šele po nekaj mesecih uporabe. Filter je bil razvit z namenom, da zadosti prihajajoči zakonodaji, ki bo omejevala izpuste mikrovlaken iz pralnih strojev. V podjetju preizkušajo tudi večji filter namenjen komercialnim pralnicam, imajo pa tudi načrte za razvoj večjih filtrov za uporabo v tekstilni industriji.
PlanetCare je trenutno vodilni ponudnik filtrov za tekstilna vlakna iz pranja in želi s svojimi izdelki pomembno prispevati k doseganju evropskega cilja za zmanjšanja izpustov mikroplastike za 30 % do leta 2030 ter k več ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov (14, 6, 3, 11 in 12).
