| Obraz | | |
| Matjaž Rus, direktor podjetja ROKS recikliranje iz Ljubljane, na vprašanje, kdaj je začel z recikliranjem, odgovori s spominom na starega očeta. Njegov ded je namreč dve desetletji delal v tovarni Willibald GmbH ob Bodenskem jezeru in spoznaval tehnologijo za recikliranje. Ko je bil Matjaž Rus star pet let, je prvič stopil v tovarno. Tako se je spoznal z lastnikom Josefom Willibaldom. A eno je družinsko prijateljstvo, ki še traja, drugo pa je posel. Prvo tehnologijo za kompostiranje so pri nas postavili leta 1998 in takrat so se nekateri nasmihali. Tudi nekaj težav jih je spremljalo, vendar se podjetje ROKS recikliranje lahko pohvali, da edino v Sloveniji izdeluje pravi kompost. Produkt, ki mora zoreti eno leto! In zdaj se širi v države nekdanje Jugoslavije. | |
Kako ste začeli s kompostarno?
Najprej v Grosupljem. Potem pa smo na Vrhniki kupili od podjetja Industrije usnja Vrhnika njihovo kompostarno. Predelovali so mulj iz čistilne naprave. Objekt smo prenovili in ga vzeli v najem. Lastnik objekta je podjetje Rating iz Ljubljane. Namestili smo nov biofilter, zgradili novo nadstrešnico, sanirali notranjost za izcedne vode in vse uredili tako, da lahko vsako leto pripravimo Dan odprtih vrat. Za vse, ki jih zanima, kako dela kompostarna brez negativnih vplivov na okolje. Letošnji Dan odprtih vrat je bil pred dnevi. Naš prvi partner je bilo vrhniško komunalno podjetje. Naša kompostarna ROSA ima dovoljenje za predelavo 20.000 ton bioloških odpadkov. Nekaj možnosti za predelavo je še.
Kakšne so možnosti za razvoj vašega družinskega podjetja glede na limit, koliko odpadkov lahko letno predelate?
Možnosti za razvoj so, a v Sloveniji bomo razširili predvsem pakiranje in prodajo komposta. Zmogljivosti ne bomo povečevali. Že zdaj smo se usmerili na trg nekdanje Jugoslavije. Znanje imamo, tehnologijo prav tako. Kompostarne želimo graditi zunaj Slovenije. Bo pa pri nas v prihodnje z izgradnjo centrov za ravnanje z odpadki vse več kompostarn.
Omenjate dumping cene, ki uničujejo domače proizvajalce. Za kakšen problem gre? Kakšna je konkurenca na slovenskem trgu?
Naša kompostarna je edina v Sloveniji, ki na trgu prodaja produkt, kompost. Vrhniški kompost, to je naša blagovna znamka. Druge kompostarne, zgrajene tudi z deležem evropskih sredstev, delajo kompost, ki ni stabiliziran. Gre za produkt, ki je narejen bolj na pol in takšna je tudi cena. Nižja, a kakovost slabša. Prava kompostarna mora proizvesti pravi kompost, ki ni škodljiv v okolju.
Koliko časa traja, da proizvedete kompost, vaš produkt za trg in kdo so kupci?
Komposta se ne da narediti čez noč. Precejšnji del dozorevanja poteka v notranjih prostorih prav zato, da ni nobenih vplivov na okolje. Če želimo, da se kompost biološko popolnoma stabilizira, da nastane kakovostna šota ali zemlja, da nima plesni, mora zoreti eno leto. Takrat popolnoma dozori. Veste, če kompost diši po gozdu, je pravi kompost.
Kje ga prodajate?
Kompost prodajamo predvsem na našem lokalnem območju. Pakiramo ga v 20-litrske vreče. Kupci pridejo k nam, tudi iz Ljubljane jih je precej. Nekateri kar s prikolico. Letno prodamo od 7 do 10.000 ton komposta. Prodaja raste, povpraševanje je.
Vaše podjetje se ukvarja s predelavo lesnih in biološko razgradljivih odpadkov. Vendar ne prodajate le produktov, marveč tudi tehnologijo. Gre za lastno znanje?
Najprej smo začeli s predelavo lesa. Produkt je lesni drobljenec. Prodamo ga proizvajalcem za nove produkte iz lesa. Vendar je danes v proizvodnem programu delež komposta 60 %, 40 % pa drobljenca. Naša prednost je dolgoletna poslovna povezava s tujim partnerjem, ki ima podjetje ob Bodenskem jezeru. Josef Willibald prodaja odlično tehnologijo za predelavo lesa in bioloških odpadkov. Za bio odpadke smo samo dokupili mešalne stroje.
KompoMER je proizvod vašega znanja. Za kaj gre?
Da, KompoMER je lastni proizvod za računalniški monitoring procesa kompostiranja. Olajša delo zaposlenih pri vnosu podatkov o evidenci šarž, o temperaturi v kompostarni, evidentira mešanje kupov odpadkov, skratka, to je monitoring, ki nam olajša delo. Tehnologijo pa uvažamo. Partnerja sta Willibald GmbH in Bachkus GmbH.
Učinkovitost ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki v Sloveniji spremljajo različne ocene. Tudi praksa je različna. Kaj je dobro in kaj bi morali spremeniti?
Zbiranje bioloških odpadkov je dobro. Mreža je postavljena – od gospodinjstva do komunalnega podjetja. Vendar je kompostarn zdaj v Sloveniji premalo. Ni zmogljivosti. A tudi zakonodaja je prestroga do umestitev predelave bio odpadkov v okolje. To odvrača tiste, ki jih ta posel zanima. Uredbo so napisali tisti, ki prakse ne poznajo. Mi se prijavljamo na javne razpise komunalnih podjetij za prevzem bioloških odpadkov, ki jih je vse več. Je pa vprašanje, kaj bi morali spodbujati – ali kompostiranje pri gospodinjstvih ali urejen odvoz pri komunalnih podjetjih in nato strokovni prevzem ter predelavo. Ne bi smeli spregledati, da je domače nestrokovno kompostiranje lahko zelo vabljivo za glodalce in je marsikdaj higiensko neoporečno. Osebno menim, da bo delež biloških odpadkov med mešanimi komunalnimi odpadki vse večji. Ali je to dobro? Izvajanje Uredbe bi bilo dobro kritično oceniti.
