Reciklažna industrija in odpadki
Sebastijan Zupanc, Zbornica komunalnega gospodarstva
V Zbornici komunalnega gospodarstva (ZKG) smo se predvsem v zadnjem obdobju aktivno vključevali v razpravo o ustreznosti rešitev PRO v predlogu zakona. Če bi sistem PRO deloval, se komunalnim podjetjem ne bi bilo potrebno vključevati v razprave in opredeljevati, kakšen način izvajanja PRO je najprimernejši za tako majhno državo, kot je Slovenija. V zadnjih 15 letih sistem PRO v Sloveniji počasi razpada, zato je morala država nameniti izdatna finančna sredstva za odstranjevanje komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč z improviziranih predimenzioniranih nelegalnih skladišč teh odpadkov pri komunalnih podjetjih. V Sloveniji še danes ločeno zbrana embalaža ostaja na skladiščih komunalnih podjetij. V prvih devetih mesecih jo je ostalo neprevzete preko 8.700 ton. Podobno je z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki jih npr. ljubljanske Žale nimajo več kje skladiščiti – odpadne sveče ostajajo na pokopališču. Neurejenost sistema in nezmožnost tekočega prevzemanja ločeno zbranih odpadkov, ki so podvrženi PRO, je botrovalo stališču upravnega odbora ZKG, da se podpre predvidena rešitev ene neprofitne organizacije za posamezen odpadkovni tok, katere ustanovitelji so proizvajalci.
Ravno zaradi pogoja neprofitnosti je konsistentna odločitev pripravljavca predloga ZVO-2, da predvidi za posamezni odpadkovni tok zgolj eno organizacijo, ki jo ustanovijo proizvajalci istovrstnih proizvodov.
Zgolj ena organizacija za posamezen PRO odpadkovni tok predstavlja več prednosti kot slabosti. Naj omenimo zgolj najpomembnejše:
- Izvajalci javnih služb se bodo lažje dogovarjali z eno organizacijo kot z več organizacijami, kar bo še posebno pomembno pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhaja iz »smetenja;
- Nižji administrativni stroški upravljanja PRO sistema kot npr. z več organizacijami;
- Učinkovitejše ozaveščanje zaradi obsežnejših in ciljno usmerjenih ozaveščevalnih kampanj;
- Ne bo »cherry pickinga«;
- Uveden bo enoten sistem zbiranja, kar bo zagotavljalo večjo učinkovitost;
- Večja pogajalska moč organizacije pri izvajalcih storitev zbiranja in obdelave;
- Učinkovitejše odkrivanje »slepih potnikov« (»free riderjev«) in zato stabilnejši sistem;
- Enostavnejši nadzor državnih regulatorjev;
- Manj potrebne koordinacije med organizacijo in izvajalci;
- Ekonomija obsega pri naročilih za izvajanje zbiranja in obdelave odpadkov bo spodbudila investicije v opremo in ozaveščanje;
- Odgovornost za doseganje ciljev bo zgolj na eni organizaciji, zato bo ta odgovornejša in bolj zavzeta za doseganje ciljev.
Seveda obstajajo tudi potencialne slabosti takega sistema. Najpogosteje omenjena je možnost izkoriščanja »monopolnega položaja«, za kar pa v predlogu zakona obstaja varovalo, da so lastniki organizacije proizvajalci, ki jim ni v interesu plačevanje visokih stroškov za PRO. Ti lastniki si zaradi predpisane neprofitnosti ne bodo mogli izplačati kapitalskih donosov, temveč se bodo oblikovane finančne rezerve in morebitni presežki prihodkov nad odhodki uporabili le za izvajanje dejavnosti skupinske PRO. Poleg tega je predviden dodaten nadzor s strani telesa za sistem PRO.
Ne gre pa prezreti dejstva, da se bo ravnanje z odpadki, ki bodo predmet PRO, ne glede na to, ali bi se država odločila za zgolj eno ali več organizacij za posamezni odpadkovni tok PRO, v Sloveniji podražilo v primerjavi s sedanjimi stroški. Evropska direktiva o odpadkih namreč določa, da morajo proizvajalci praviloma nositi vse stroške, ki nastajajo z ravnanjem s temi odpadki, nikakor pa ne manj kot 80%. To pomeni, da bodo proizvajalci nosili tudi stroške zbiranja teh odpadkov, ki so do sedaj bili stroški gospodinjstev.
Izjave iz Reciklažne konference:
Prava vprašanja si lahko začne postavljati gospodarstvo – EOL 164/165
Merjenje uporabe sekundarnih surovin v krožnem gospodarstvu – EOL 164/165
Pogoje za energijsko izrabo odpadkov izpolnjujeta Ljubljana in Maribor – EOL 164/165
Komunalna podjetja podpirajo rešitve v predlogu ZVO-2 – EOL 164/165
