| Položaj panoge | | Jože Volfand | |
| Od leta 2010, ko je prišla v grafično embalažno podjetje Jamnik, so realizacijo in izvoz močno povečali. Izvozijo 60 % proizvodov, največ na razvite trge EU. Toda direktorica Polona Dolenec zelo poudarja izkušnje in znanje zaposlenih, zlasti pa razumevanje lastnika, ki želi širiti proizvodnjo. Približujejo se sedmim milijonom evrov realizacije, stalna rast jih opogumlja, optimistična direktorica pa se zaveda, da so nove priložnosti v izvozu. Asortiman izdelkov je širok, ni specializiran, ve pa, da je njihova prihodnost v kartonskih embalažnih izdelkih z višjo dodano vrednostjo za različne panoge – od industrije aparatov za osebno nego do prehrambene industrije, industrije malih gospodinjskih aparatov, kozmetike in drugih. | |
Kako ste poslovno končali leto 2014, kaj se je dogajalo na domačih in tujih trgih in kaj je najbolj vplivalo na vašo konkurenčnost?
S poslovnim letom smo zelo zadovoljni. Prodajo smo povečali za 6 %, doma manj kot na tujih trgih. Okrepili smo delež prodaje pri tujih kupcih, začeli poslovati z novimi in na novih trgih. Precej smo naredili v hiši. Dobili smo nove poslovne prostore, ki so jih kupili lastniki. Potem nakup treh novih, visoko produktivnih strojev. Avtomatski odvoz odpada. Urejanje delovnih mest po 5S metodi, vlaganje v izobraževanje zaposlenih, trud za dobro klimo. Vse to je vodilo k večji produktivnosti in dobrim rezultatom družbe. Spremembe v podjetju so najbolj prispevale k ohranjanju naše konkurenčnosti.
Se to kaže tudi v izvozu? Po nekaterih ocenah povpraševanje po kartonski embalaži še raste in tudi napovedi so ugodne. Po katerih vaših proizvodih najbolj povprašujejo kupci na trgu EU?
Na tujih trgih iščemo proizvode z višjo dodano vrednostjo, ki so neprimerni za kartonaže, ki so usmerjene v velike serije, ter neprimerni tudi za »garažne» proizvajalce. Na trgu se sicer ponuja marsikaj, vendar si mora vsakdo poiskati pravi asortiman izdelkov. Zahtevni izdelki, ki jih vsakdo ne obvlada, so naša konkurenčna prednost.
V programu vaših izdelkov so zloženke, kaširana embalaža, promocijska stojala, darilna embalaža. Katere tržne niše se najbolj odpirajo, saj delate za več panog? Ali kupci poleg stroškovnega vidika in zaščitne funkcije vendarle bolj poudarjajo tudi druge funkcije embalaže – tu mislim predvsem na identifikacijsko, informacijsko in funkcijo praktičnosti? Kupci želijo praktično embalažo?
Težko bi posebej izpostavila kakršen koli izdelek oziroma skupino. Poznani smo po kvalitetnih lak efektih, večtočkovnem lepljenju, toplem tisku, predvsem pa so naša konkurenčna prednost ljudje s svojimi izkušnjami, znanjem, svetovanjem, fleksibilnostjo, pripadnostjo in zavzetostjo. Zahtevne kartonažne izdelke potrebujejo različna podjetja oziroma panoge, zato ne bi želela nekaterih posebej izpostavljati.
Večkrat dobimo od naših kupcev pohvalo, da smo jim rešili težavo pri formiranju, zapiranju škatle, pakiranju. Pomembne so podrobnosti, ki se jim naš strokovni tim posveča v največji možni meri. Kupci rešitve zelo cenijo. Praktičnost embalaže je pomembna, pa tudi druge funkcije embalaže, predvsem mora biti všečna. Konstrukcija, skupaj z dizajnom, se mora skladati s pozicioniranjem izdelka, blagovne znamke, podjetja. Prizadevamo si, da s kupcem sodelujemo že od same ideje nove embalaže. Če je le mogoče, se vključimo tudi pri dizajnu, da kupec resnično dobi najboljše, kar se da narediti glede na potrebe in predviden budžet. Opažamo, da kupci želijo embalažo, ki podarja tudi okoljsko, ekološko osveščenost. Veliko je izdelkov iz recikliranega kartona, povečujejo se povpraševanja in naročila FSC certificirane embalaže.
Kartonska embalaža se z dodatnimi materiali uporablja vse bolj v živilski panogi. Ne gre le za metalizirane kartone, pač pa še za druge detajle, kar s sodobno tehnologijo proizvajate tudi v vašem podjetju. Kaj zmorete ponuditi kupcu in ali tako postaja karton še uporabnejši embalažni material?
Kupcu s segmenta prehrane lahko, kar se tiče materialov, ponudimo vse, kar obstaja na trgu. Smo na tekočem z evropsko in slovensko zakonodajo s tega področja. Lahko mu ustrezno svetujemo, končna odločitev glede uporabe materialov pa ni naša. Karton pokriva samo segment prehranske embalaže. Obstajajo še drugi ustrezni materiali. Ne bi mogla reži, da je karton s posebnimi prevlekami, barierami kaj pridobil v primerjavi z ostalimi materiali. Običajno se vse konča pri ceni, na katero je industrija prehrane še posebej občutljiva, z redkimi segmenti bolj luksuznih izdelkov.
Kako bi opredelili vrhunsko, odlično, optimalno embalažo?
Vrhunska, odlična embalaža je za nas embalaža, ki tako konstrukcijsko kot dizajnersko izstopa, ima usklajene detajle in deluje prestižno. Optimalna embalaža je embalaža, ki v največji možni meri zadovoljuje potrebe kupca glede na predviden denarni vložek. To želimo doseči pri vsakem naročilu.
Kakšne so zahteve kupcev glede ekodizajna?
Ekologijo kupci upoštevajo. Vseskozi se iščejo rešitve za zmanjševanje teže škatle, povečuje se uporaba recikliranih izdelkov in FSC certificiranih kartonov. Ne bi pa mogla reči, da je to samo zaradi prijaznejšega vpliva na okolje oziroma skrbi za okolje. V veliki meri gre tudi za potrebo po iskanju prihrankov.
Karton je praviloma reciklabilen material. Vendar stroka opozarja, da z dodanimi materiali postaja karton odpadna embalaža, ki se je zaredi nečistoč ne da več reciklirati. Kaj menite?
Težko komentiram, vendar pa glede na težave, ki jih imamo pri predelavi recikliranih kartonov, najbrž to drži. Občasno dobimo karton z mastnimi madeži, se pravi, da na vhodu ni zadostne kontrole oziroma ne gre samo za karton, ampak je prisotna tudi plastika in to je neprimerno za recikliranje.
V vaši skrbi za okolje ste na strehi podjetja montirali sončno elektrarno. Kaj vam daje ekonomsko?
Pokrije približno 40 % letne potrebe po elektriki.
Kakšni so poslovni načrti za leto?
Letos predvidevamo nekoliko večjo prodajo kot lansko leto, še večjo usmeritev na tuje trge, nadaljevanje uvajanja vitke proizvodnje in pridobitev prehrambnega standarda, ki se nam je zamaknil.
Kaj predlagate ekonomski politiki, da bi bilo poslovno okolje prijaznejše do gospodarstva?
Naj pusti podjetja na miru, da delamo. In naj ne razmišlja, kako bi nas še dodatno obremenila neposredno ali posredno.
